<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47993"><dc:title>SOLVOTERMALNA SINTEZA NANODELCEV V SISTEMU Ln-Y-B, Ln = La, Gd IN B = S, Se</dc:title><dc:creator>Križaj,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ban,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lisjak,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Solvotermalna sinteza</dc:subject><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>LaYS3</dc:subject><dc:description>Fluorescenčni nanodelci dopirani z lantanoidi predstavljajo alternativo obstoječim bio-označevalcem v fluorescenčni mikroskopiji. Pogoj za učinkovito fluorescenco je ustrezna kristalna matrica, med katere spadajo tudi halkogenidi. To delo je študija solvotermalne sinteze nanodelcev v sistemu Ln-Y-B, kjer je Ln = La ali Gd in B = S ali Se. Osredotočil sem se predvsem na sintezo nanodelcev v ternarnem sistemu La-Y-S vzporedno pa sem študiral tudi sintezo v sistemih La-Y-Se, Y-S in Gd-S. Ti materiali so bili do sedaj sintetizirani le s kristalizacijo iz taline, nikoli pa solvotermalno. Študiral sem nastanek nanodelcev z izborom različnih reagentov in njihove koncentracije ter vpliv različnih topil, temperatur in sinteznega časa. Vzorce smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in s presevnim elektronskim mikroskopom. S primerjavo vseh zbranih rezultatov sem ugotovil, da pri 200ºC oz. 220ºC in pri sinteznem času 15h oz. 24h nastanejo nanodelci LaYS3 in LaYSe3, vendar pa produkt ni enofazen. V zaključku predlagam smernice za izboljšanje izkoristka sinteze.</dc:description><dc:publisher>[A. Križaj]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-05-08 12:13:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>47993</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
