Ugotavljanje zgodnjih napovednikov srčno- žilne ogroženosti pri otrocih z esencialno hipertenzijoŠtelcar, Andreja (Avtor) Marčun Varda, Nataša (Mentor) Esencialna hipertenzijaotrokzgodnji napovedniki srčno - žilne ogroženostilaboratorijski kazalcimorfološki kazalciIzhodišča: Arterijska hipertenzija (AH) je ob aterosklerozi najpogostejša bolezen obtočil pri odraslih in predstavlja enega glavnih dejavnikov tveganja za nastanek in razvoj srčno-žilnih bolezni. Z vse večjo pojavnostjo debelosti v populaciji otrok in mladostnikov je postala esencialna arterijska hipertenzija (EH) ena najpogostejših kroničnih bolezni tudi v otroški dobi. AH je povezana z nastankom poškodb hipertenzivnih tarčnih organov in s tem z nastankom srčno-žilnih bolezni. Čeprav se pri otrocih srčno-žilne bolezni v manifestni obliki redko pojavljajo, rezultati številnih raziskav kažejo, da se proces ateroskleroze začne že v otroštvu. To velja tudi za pojavljanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja, med katerimi je tudi AH, ki proces ateroskleroze pospešujejo. Da bi preprečili ali vsaj omilili nastanek srčno-žilnih bolezni, je pomembno pravočasno odkritje in zdravljenje bolezni oziroma zgodnjih sprememb. To še prav posebej velja za otroško populacijo, pri kateri so zato raziskave usmerjene v iskanje čim zgodnejših pokazateljev hipertenzivne poškodbe in prisotnosti drugih domnevnih srčno-žilnih dejavnikov tveganja. Metode: V raziskavo smo vključili 100 otrok obeh spolov, ki so se zdravili na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor, in smo jim trikrat zapored v različnih razmerah izmerili povišan krvni tlak (KT) ter ga nato potrdili s 24-urnim merjenjem KT ter postavili diagnozo EH. Kontrolno skupino otrok je sestavljalo 50 po spolu in starosti primerljivih zdravih otrok z normalnim KT. Opravili smo natančno anamnezo in klinični pregled, pri preiskovani skupini pa še pregled očesnega ozadja. Pri vsakem posamezniku smo izmerili telesno težo, telesno višino ter obseg pasu in bokov. Iz omenjenih meritev smo izračunali indeks telesne mase (BMI). Po standardnem postopku smo v krvi določili hemogram, reaktivni protein C (CRP), sečnino, kreatinin, sečno kislino, elektrolite, koncentracijo celokupnega holesterola, holesterola HDL, holesterola LDL, trigliceridov, krvnega sladkorja, homocisteina, apolipoproteina A1(apoA1) in B (apo B), lipoproteina (a), insulina in mikroalbumina v urinu. Adiponektin in leptin smo določali s kvantitativno sendvič imunoencimsko metodo, grelin pa po postopku kvantitativne sendvič ELISE. Za določitev fibrinogena smo uporabili modificirano metodo po Claussu. Inhibitor aktivatorja plazminogena (PAI-1) smo določili kromatografsko. Vsem otrokom smo opravili ultrazvočno meritev debline intime-medije (IMT) vratnih žil, ultrazvočno meritev mase levega prekata (LVM) in z aplanacijsko tonometrijo opravili meritev žilne kompliance (PWV). Rezultati: Med otroci z EH in kontrolno skupino smo ugotovili statistično značilne razlike v telesni teži (p < 0,001), obsegu pasu (p < 0,001), razmerju pas/boki (p < 0,001) in BMI (p < 0,001). Otroci z EH so imeli izrazito višje vrednosti holesterola LDL (p = 0,032), trigliceridov (p = 0,011), insulina (p < 0,001), sečne kisline (p = 0,002), krvnega sladkorja (p = 0,003) in nižje vrednosti holesterola HDL (p = 0,017) in apolipoproteina A1 (p = 0,008). Statistično pomembno razliko v adipokinih smo uspeli dokazati le za adiponektin (p < 0,010). Otroci z EH so imeli tudi višje vrednosti vseh morfoloških preiskav, a statistično pomembne razlike smo potrdili le za LVM (p < 0,001), debelino zadnje stene levega prekata (p < 0,001), debelino medprekatnega pretina (p < 0,003), IMT desno (p < 0,001), IMT levo (p < 0,001), medtem ko se skupini v vrednostih PWV nista statistično razlikovali. Kljub vsemu je imela skupina z EH statistično višje vrednosti nekaterih drugih posrednih znakov zmanjšane žilne kompliance, kot sta pulzni tlak v aorti (AoPP) (p < 0,001) in augmentacijski indeks korigiran za srčno frekvenco 75/min (Alx@HR 75) (p = 0,044).20172015-05-08 16:29:58Doktorsko delo/naloga47996sl