<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=47998"><dc:title>VLOGA PRAVA PRI OHRANJANJU NARAVNIH DOBRIN</dc:title><dc:creator>Kolar,	Tea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matjaž,	Tratnik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodno pravo</dc:subject><dc:subject>pravo Evropske unije</dc:subject><dc:subject>varstvo okolja</dc:subject><dc:subject>ohranjanje narave</dc:subject><dc:subject>naravne dobrine</dc:subject><dc:subject>načelo trajnostnega razvoja</dc:subject><dc:subject>človekova pravica do zdravega življenjskega okolja</dc:subject><dc:subject>koncesije na naravnih dobrinah</dc:subject><dc:subject>davčna pravičnost</dc:subject><dc:description>Z vidika ekonomskih vprašanj gospodarske rasti in ravnanj gospodarskih subjektov diplomsko delo prikaže, da ekonomska stroka in gospodarska dogajanja v mednarodnem prostoru niso usklajena s fizičnimi omejitvami okolja, četudi številni mednarodni in regionalni pravni dokumenti poudarjajo enakovrednost ciljev gospodarskega, družbenega in trajnostnega razvoja. Ravnanja, ki jih snovalci nacionalnih in mednarodnih ekonomskih politik utemeljujejo s ciljem družbe blaginje, vodijo v neustrezno rabo naravnih dobrin in prekomerno degradacijo okolja, in to kljub zavezam mednarodne skupnosti k uresničevanju trajnostnega načela. Razhajanje med dejanskim in deklariranim ohranjanjem narave diplomsko delo ugotavlja z analizo ravni predpisanega in uresničenega varstva naravnih dobrin, ki izhaja iz mednarodnih okoljskih pravil in pravil Evropske unije. Te standarde sooča z ureditvijo rabe naravnih dobrin kot suverene pravice držav. Toda v procesu ohranjanja narave imajo pomembno vlogo tudi prizadevanja in dejavnosti institucij civilne družbe. Pri tem so ključnega pomena upravičenja, ki jih nacionalni pravni redi zagotavljajo posameznikom in nevladnim organizacijam. V diplomskem delu so zato preverjene pravne možnosti njihovega sodelovanja z oblastnimi organi in nosilci javnih pooblastil ter možnosti in omejitve civilne družbe, da nadzira njihova ravnanja. Obravnavana je odgovornost za okolje, ki zavezuje države in gospodarske subjekte, in ugotovljen pomen, ki ga ima v procesu ohranjanja narave davčna pravičnost.</dc:description><dc:publisher>[T. Kolar]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-05-10 10:51:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>47998</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
