<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=48003"><dc:title>PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA V DRUŠTVIH</dc:title><dc:creator>Košnjek,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>društvo</dc:subject><dc:subject>zaposlovanje</dc:subject><dc:subject>pogodba o zaposlitvi</dc:subject><dc:subject>vpliv na življenje</dc:subject><dc:subject>Yhd</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavamo problematiko zaposlovanja v društvih (za določen čas v trajanju enega do dveh let), in kako se ta odraža na ostalih področjih v življenju zaposlenih. 

Problem dela v društvih vidimo v tem, da je delo omejeno na eno oziroma maksimalno dve leti pri določenem društvu, kar pomeni, da je zaposleni po tem času znova na začetni točki iskanja zaposlitve. Težava pri tem je, da oseba, zaposlena za določen čas,nima zagotovljene varne prihodnosti in s tem ustaljenega, po možnosti družinskega življenja. Druga težava pa je, da pri takem načinu dela tudi ni možnosti za napredovanje, kar močno vpliva na motivacijo delavcev in njihovo zadovoljstvo pri delu. 

V teoretičnem delu predstavljamo pojem dela kot ene najvišjih človeških vrednot ter proces zaposlovanja in izbiranja kadrov, z večjim poudarkom na izbiranju in zaposlovanju kadrov v društvih. 
V empiričnem delu pa je opredeljeno in predstavljeno področje zaposlovanja v društvih. Raziskava je bila izvedena v Društvu Yhd – društvo za teorijo in kulturo Hendikepa. S pomočjo raziskave (ankete med zaposlenimi v Društvu Yhd) pa smo ugotavljali, kako zaposleni v društvih občutijo problematiko zaposlovanja na lastni koži, ter kako in do kakšne mere to vpliva na njihova življenja. 
	
Rezultati so pokazali, da zaposlitev za določen čas (enega do dveh let), najbolj negativno vpliva na zmožnost načrtovanja prihodnosti. Zaposleni svoje možnosti pri iskanju nadaljnje zaposlitve ocenjujejokot slabe, izkušnje, pridobljene pri trenutnem delu,pa jim bodo morda pomagale pri prihodnjem iskanju zaposlitve. Plača se jim ne zdi najbolj primerna, ekonomska kriza in zaposlitvena problematika pa najbolj vplivajta na bivalne razmere (stanovanjska problematika) ter na preživljanje dopusta in prostega časa. Nezaposlenost s stališča posameznika torej ne pomeni le izgube sredstev za preživljanje oziroma finančne ogroženosti, temveč tudi prekinitev socialnih stikov, s katerimi je človek vključen v družbo ter deprivacijo psihološke stabilnosti in samospoštovanja.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-05-11 12:19:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>48003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
