IDEAL SOČUTJA IN NJEGOV POMEN V MAHAJANSKI TRADICIJI BUDIZMAMeško Kaiser, Mateja (Avtor) Vezjak, Boris (Mentor) sočutjebodhisattvamahajanski budizemprazninavsepovezanostV diplomskem delu raziskujemo zgodovinski pojav in razvoj ideala sočutja, ki se je pojavil v mahajanskem budizmu. Sočutje predstavlja verujočim osrednjo vrlino, ki jo razvijajo v sebi vsi, zaobljubljeni poti sočutja in poti bodhisattev. V mahajanski tradiciji so bodhisattve bitja, razvijajoča v sebi neskončno sočutje ter modrost le za to, da ju lahko uporabijo za pomoč vsem trpečim bitjem. V svojem razdajanju gredo celo tako daleč, da zavrnejo vrhunec, nirvano samo zato, da bi lahko še naprej pomagali, dokler ne bo tudi poslednje trpeče bitje, človek ali žival, rešeno. Mahajanski budizem predstavlja nadaljnji tok razvoja po življenju Sidharte Gautame Sakjanskega - zgodovinskega Bude, utemeljitelja prvotnega budizma. Z namenom iskanja in prikaza posrednih povezav z okoliščinami kasnejšega razvoja, je obravnavan začetek budizma, Budovo življenje in njegove okoliščine, ki so prispevale k nastanku tega, kar danes pojmujemo kot prvine budističnega nauka. Prav tako je nakazan razvoj budizma po Budovi smrti za področje obravnave diplomskega dela pomemben, saj sta se šele znotraj tega časovnega obdobja kot ideal oblikovala sočutje in lik bodhisattev. Oboje je obravnavano in predstavljeno skozi izkušnje poznavalcev budizma, ne le kot koncept, ampak tudi kot značilnosti tistih, ki se čutijo poklicani slediti temu idealu. Stopijo na pot bodhisattev, ki jim predstavlja tako pot razvoja, kot pot, na kateri pozabijo nase in živijo le za pomoč drugim. Zaradi širšega razumevanja smo predstavili temeljne koncepte, za katere ocenjujemo, da so nujno potrebna razlaga kompleksne budistične filozofije, ki tradicijo uokvirja. Na ta način smo se dotaknili razlage zgolj navidez preprostih stvari kot so srečnost in preprostost budistov, osredotočenost na »tukaj«, »sedaj« ter zavedanja sobivanja vsega, kar je. Da bi kulturno oddaljeno religijo boljšega razumeli, smo jo primerjali še z znanimi kot sta krščanska in stoiška tradicija.[M. Meško Kaiser]20152015-05-23 10:46:09Diplomsko delo48133sl