AKTIVACIJE KLINIČNIH ALARMOV V PROSTORIH OPERACIJSKEGA BLOKACiglar, Ksenija (Avtor) Križmarić, Miljenko (Mentor) Mekiš, Dušan (Komentor) alarmiklinični monitorsimulacijehemodinamski monitoring.Dobro izveden sistem kliničnih alarmov lahko reši pacientovo življenje, kajti ti so na prvem mestu glede vzrokov smrti, povezanih z medicinsko tehnologijo. V magistrskem delu smo opisali pomembnost kliničnih alarmov in predstavili, kako so ti alarmi kategorizirani (prioritete). Raziskali smo čase proženja alarmov na kliničnem monitorju Dräger Infinity Gamma. Za simuliranje hemodinamičnih spremenljivk smo uporabili simulatorja elektrokardiografskih (EKG) ritmov Simulaids in HeartSim 200. V kvantitativni raziskavi smo primerjali aktivacije alarmov v dveh različnih skupinah, poimenovanih kritični alarmi in nekritični alarmi. Omejili smo se na hemodinamične parametre, izmerjene z monitorjem Dräger Infinity Gamma. Ugotovili smo, da se alarmi kritične skupine prožijo v povprečju v 4,37 ± 0,16 sekunde, alarmi nekritične skupine pa v 8,51 ± 0,92 sekunde. Primerjali smo tudi časovno prožitev alarmov med hitro in počasno ventrikularno tahikardijo (VT fast in VT slow). Alarm pri VT fast se sproži v povprečju v 3,32 ± 0,28 sekunde, kar je hitreje kot pa pri VT slow, kjer čas proženja alarma znaša 5,88 ± 0,18 sekunde. Simulatorji so sposobni prožiti alarme obeh skupin in jih klinični monitor tudi prepozna ter signalizira z alarmom.[K. Ciglar]20152015-06-10 12:02:26Magistrsko delo/naloga48330sl