<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=48600"><dc:title>Spremljava likovnih postopkov pri upodabljanju človeške figure</dc:title><dc:creator>Logar,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Duh,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čagran,	Branka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>oblikovni razvoj</dc:subject><dc:subject>optično tematski razvoj</dc:subject><dc:subject>ustvarjalni razvoj</dc:subject><dc:subject>risanje človeške figure.</dc:subject><dc:description>V uvodnem poglavju magistrskega dela smo opisali in razložili pojma risanje in risba. Osredotočili smo se predvsem na otroško risbo in pri tem opisali njene razvojne stopnje. Osredotočili smo se na osnovnošolske otroke in opisali razvojne stopnje likovnega izražanja v osnovni šoli in razvojne procese pri likovnem izražanju. Opredelili smo likovno ustvarjalnost, likovno umetnost v osnovni šoli in likovno vrednotenje. V teoretičnem delu naloge smo opisali elemente, ki tvorijo risbo, ter risarska orodja in tehnike. Ker smo v empiričnem delu magistrske naloge raziskovali postopke risanje človeške figure, smo v teoretičnem delu podrobno opisali otroško risanje človeške figure in veščine risanja človeških figur. V poglavju kvantitativno pedagoško raziskovanje smo opisali postopke raziskovanja, predvsem opazovanja, spremljanja in proučevanja postopkov. V raziskavi smo izhajali iz kvantitativne in kvalitativne paradigme znanstvenega pedagoškega raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno, komparativno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja in opazovalno študijo primera, s katero smo podrobno in sistematično analizirali posameznega učenca pri risanju človeške figure. Podatke smo zbirali s pomočjo likovnih del s področja risanja v običajnih razmerah pouka. Naš namen je bil, da smo na podlagi podrobne študije likovnih del in opazovanja likovnih dejavnosti šestih otrok ugotovili razlike in podobnosti pri risanju človeške figure v različnih likovnih tehnikah. Odkrivali smo tudi razlike v likovno oblikovnih, optično tematskih in ustvarjalnih sposobnostih otrok med inicialnim in finalnim testiranjem. Ugotovili smo, da so bili učenci pri finalnem testu  uspešnejši kot pri inicialnem. To se je pokazalo pri optično tematskem, oblikovnem in ustvarjalnem razvoju. Pričakovani rezultati bodo vplivali na večjo informiranost učiteljev, saj  smo ugotovili, da otroci s podobnimi likovnimi in ustvarjalnimi sposobnostmi pri upodabljanju človeške figure uporabljajo podobne likovne postopke in se praviloma ne razlikujejo pri risanju v različnih likovnih tehnikah.</dc:description><dc:publisher>V. Logar]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-07 14:39:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>48600</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>