Informacijskovarnostna ozaveščenost v javnem in zasebnem sektorju v SlovenijiLobnikar, Branko (Avtor) Prislan Mihelič, Kaja (Avtor) Markelj, Blaž (Avtor) Banutai, Emanuel (Avtor) informacijska varnostpodjetjajavni sektorozaveščenostSlovenijaNamen prispevka: S prispevkom prikazujemo vlogo varnostne ozaveščenosti v procesu vzpostavljanja informacijske varnosti in z vidika psihosocialnih dejavnikov predstavljamo pomen zaposlenih v tem procesu. Analiza, izvedena na vzorcu zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju, prikazuje trenutno stanje ozaveščenosti v slovenskem okolju. Na podlagi rezultatov raziskave predlagamo priporočila za nadaljnje upravljanje vedenj zaposlenih pri varovanju informacijskega kapitala v podjetjih. Metode: Za potrebe prispevka je bila izvedena empirična raziskava med zaposlenimi v slovenskih podjetjih v javnem in zasebnem sektorju. Uporabljeno je bilo neeksperimentalno raziskovanje, za zbiranje podatkov pa je bil uporabljen anketni vprašalnik. Z njim smo merili stopnjo znanja, stališča in vedenje zaposlenih z vidika informacijske varnosti. Ugotovitve: Ozaveščenost uporabnikov informacijske tehnologije je ključnega pomena pri zagotavljanju učinkovitosti varnostnih procesov v organizacijskem okolju. Kljub dokazanemu pomenu preventivnih aktivnosti, se programi informacijskovarnostnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih še vedno v veliki meri nanašajo zgolj na usmerjene skupine znotraj organizacijske strukture, medtem ko je sodobna tehnologija vpletena v delo skoraj vsakega posameznika. Z raziskavo ugotavljamo, da je trenutno znanje zaposlenih o varnostni politiki pomanjkljivo. Ugotavljamo tudi, da obstaja zavedanje o prispevku informacijske varnosti k organizacijskemu uspehu in da zaposleni stremijo k dodatnim izobraževalnim procesom na tem področju. Zanimanje za dvig znanja in ozaveščenosti med zaposlenimi sicer obstaja, vendar so ti programi v največji meri odvisni od odločitev menedžerjev. Omejitve raziskave: Raziskava je omejena na slovenski prostor, pri čemer udeleženci izhajajo iz različnih delovnih področij, kjer so tudi stanja informacijskovarnostne ozaveščenosti različna. Omejitve raziskave izhajajo tudi iz načina zbiranja podatkov, kjer je bila uporabljena metoda snežne kepe. Praktična uporabnost: Rezultati raziskave imajo uporabno vrednost, saj v splošnem predstavljajo vpogled v trenutno stanje ozaveščenosti uporabnikov informacijske tehnologije. Hkrati pa lahko sama struktura in vsebina raziskave poda smernice organizacijam pri merjenju lastnega indeksa ozaveščenosti. Izvirnost: Izvirnost prispevka se kaže v njegovi uporabni vrednosti za nadaljnje raziskave in ugotavljanje njenega vpliva na dejansko stanje informacijske varnosti. Ugotovitve raziskave predstavljajo izhodiščno točko za primerjave stanj ozaveščenosti v prihodnosti.20122015-07-10 12:34:01Znanstveno delo49974sl