<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=52280"><dc:title>Nekateri vidiki družbene blaginje na področju zdravstvenega stanja ljudi</dc:title><dc:creator>Bele,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Časar,	Dominik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tominc,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna država</dc:subject><dc:subject>država blaginje</dc:subject><dc:subject>kvaliteta življenja</dc:subject><dc:subject>zdravstvo</dc:subject><dc:subject>zdravstveno varstvo</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Družbenega razvoja in blaginje družbe ni mogoče opisati zgolj z ustvarjenim BDP. Kompleksna večdimenzionalna mera, ki odraža družbeni vpliv na blagostanje človeka in človekovega okolja, je nov OECD-jev ˝indeks boljšega življenja˝. Njegov sestavni del je tudi komponenta, ki opredeljuje zdravstveno stanje ljudi v državi. Raziskave kažejo, da so med vplivnimi dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje ljudi in vsiljujejo oz. pogojujejo določene vzorce v življenjskih navadah ljudi, pomembne tudi družbeno-ekonomske determinante - določeni dejavniki tveganja za nastanek kroničnih bolezni in s tem v povprečju krajše življenjske dobe, so v nižjih družbenih slojih izraženi močneje kot v višjih družbenih slojih. Iz opravljene raziskave izhaja, da je tako tudi v Sloveniji - v družbenih slojih, ki odražajo neenakomerno porazdelitev bogastva, moči, blaginje ... med različnimi družbenimi skupinami, lahko identificiramo tudi različno zdravstveno stanje ljudi, pripadnikov teh družbenih slojev.</dc:description><dc:publisher>Društvo ekonomistov Maribor</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2015-07-10 17:20:29</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>52280</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>