<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=52391"><dc:title>Zaznana vrednost, zadovoljstvo in zvestoba z bančnimi storitvami v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Pisnik,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mumel,	Damijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milfelner,	Borut	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>banke</dc:subject><dc:subject>bančništvo</dc:subject><dc:subject>storitve</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>cene</dc:subject><dc:subject>kvaliteta</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Do sedaj je bila večina raziskav kompleksnih modelov zaznane vrednosti izvedenih predvsem v Združenih državah Amerike, manjši delež tudi v državah EU, nobena izmed teh pa se ni nanašala na proučevanje zaznane vrednosti bančnih storitev v tranzicijskih državah. V tem prispevku preverjamo model zaznane vrednosti bančnih storitev in njene predhodnike ter posledice na primeru Slovenije. Podatki za empirično raziskavo so bili zbrani na vzorcu 700 odjemalcev bančnih storitev v Sloveniji. Preverili smo vsebinsko veljavnost, konvergentno veljavnost, diskriminantno veljavnost in zanesljivosti konstruktov. Končni model in zastavljene hipoteze smo preverjali z modeliranjem strukturnih enačb, pri čemer smo uporabili pet reflektivnih konstruktov (cena, kakovost, vrednost, zadovoljstvo in zvestoba). Rezultati kažejo na pomembnost zaznane vrednosti v vlogi mediacijske spremenljivke. Razkrivajo tudi, da so vsi omenjeni koncepti med seboj povezani in dokaj kompleksni ter strateško pomembni za podjetja, ki poslujejo v bančnem sektorju v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>Marketing magazin</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2015-07-10 17:33:38</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>52391</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>