<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=52570"><dc:title>Komparativna analiza učnih načrtov za likovno vzgojo</dc:title><dc:creator>Herzog,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batič,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Duh,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgoja in izobraževanje</dc:subject><dc:subject>likovna vzgoja</dc:subject><dc:subject>učni načrt</dc:subject><dc:subject>razredni pouk</dc:subject><dc:subject>komparativna analiza</dc:subject><dc:description>V članku je prikazana analiza učnih načrtov za predmet likovna vzgoja iz Slovenije, Nemčije, Anglije in s Finskega. Pri analizi smo se omejili le na nižjo stopnjo od prvega do četrtega razreda osnovne šole. Za to omejitev smo se odločili, ker imajo omenjene države različne programe in sisteme, skupno vsem v raziskavo zajetim državam pa je, da je do četrtega razreda osnovne šole starostna stopnja učencev enaka. V raziskavi nas je zanimalo, na kakšen način je zasnovana likovna vzgoja na razredni stopnji v Sloveniji, na Finskem,v Nemčiji in Angliji. Pri analizi učnih načrtov se je izkazalo, da največ stičnih točk najdemo med slovenskim in nemškim učnim načrtom za likovno vzgojo. Skupna točka vseh predmetnih učnih načrtov je umetniško izobraževanje, umetniška aktivnost, preko katere učenci spoznavajo okolje, ki jih obkroža, občutljivo opazovanje, izkušnje, domišljijo.</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2015-07-10 17:52:52</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>52570</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
