<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=52602"><dc:title>Pomen terenskega dela za bodoče učitelje razrednega pouka</dc:title><dc:creator>Korošec,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič-Dolinšek,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hus,	Vlasta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgoja in izobraževanje</dc:subject><dc:subject>naravoslovje</dc:subject><dc:subject>razredni pouk</dc:subject><dc:subject>terensko delo</dc:subject><dc:subject>transmisija</dc:subject><dc:subject>konstruktivizem</dc:subject><dc:subject>didaktične strategije</dc:subject><dc:description>V prispevku prikazujemo rezultate raziskave, opravljene na vzorcu študentov prvega letnika Oddelka za razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru pri predmetu Naravoslovje/biologija. Namen raziskave je bil, ugotoviti, ali med študenti prihaja do razlik v poznavanju nekaterih rastlin, živali in metod nabiranja živali zaradi dejavnikov, kot so: stratum predhodno obiskane osnovne šole, bližina nekaterih življenjskih okolij v okolici doma in predhodna udeležba dodatnih bioloških aktivnosti. Zanimalo nas je tudi, kako na to vplivajo aktivnosti študentov zunaj učilnice - na terenu. Ugotovili smo, da vsi trije dejavniki vplivajo na prepoznavanje rastlin in živali, da se je znanje študentov tekom vaj izboljšalo in da so v vseh nalogah po terenskih vajah boljše rezultate dosegali študentje, ki so znanje pridobivali tudi neposredno na terenu, kar potrjuje pomembno vlogo izkustva.</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2015-07-10 17:56:07</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>52602</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>