<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=52685"><dc:title>Stabilnost samopodobe pri osnovnošolcih</dc:title><dc:creator>Drofenik,	Marinka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cugmas,	Zlatka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schmidt,	Majda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>samoocena</dc:subject><dc:subject>stabilnost samoocene</dc:subject><dc:subject>samozaznava</dc:subject><dc:subject>spol</dc:subject><dc:subject>šolske ocene</dc:subject><dc:subject>raven zahtevnosti</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V članku so predstavljeni izidi raziskave, ki je proučevala stabilnost samopodobe otrok na prehodu iz predšolskega v šolsko obdobje, na prehodu iz 4. v 5. razred osemletne osnovne šole, na prehodu iz 5. razreda osemletne v 7. razred devetletne osnovne šole, ter razlike v samoocenah otrok glede na starost, spol, raven zahtevnosti (pri Heksibilni diferenciaciji) in zaključno oceno pri pouku slovenščine, matematike in tujega jezika. Ugotovitve kažejo, da samoocene otrok s starostjo in višanjem razredov upadajo, da so razlike v samoocenah otrok glede na spol v skladu s stereotipi o spolu. Ugotovljene razlike v samoocenjevanju otrok glede na raven zahtevnosti in zaključno oceno pri predmetih slovenščina, matematika in tuji jezik pa ne gre pripisovati le tema dejavnikoma, ampak je treba te razlike interpretirati v povezanosti z drugimi razvojnimi nalogami otroka v tem starostnem obdobju.</dc:description><dc:publisher>Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije</dc:publisher><dc:date>2007</dc:date><dc:date>2015-07-10 18:09:54</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>52685</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>