<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=53089"><dc:title>Subjekt v kratki prozi Andreja Blatnika</dc:title><dc:creator>Vodišek,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štuhec,	Miran	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>proza</dc:subject><dc:subject>kratka proza</dc:subject><dc:subject>subjekt</dc:subject><dc:subject>literarna zgodovina</dc:subject><dc:subject>literarne študije</dc:subject><dc:description>Subjekt se v Blatnikovih zbirkah Šopki za Adama venijo, Biografije brezimenih, Menjave kož in Zakon želje razvija v smeri od razmišljajočega preko otopelega subjekta v zbirki Menjave kož do subjekta pogovarjanja v zadnji zbirki. Pričujoče besedilo umešča Blatnikov postmodernistični subjekt v postmoderno kulturo, ki jo zaznamuje hkraten obstoj večjega števila resnic. V zadnjem času se je sicer pojavilo več izrazov, ki ozmačujejo postmodernistični subjekt, sam razvoj pojmovanja subjekta pa lahko spremljamo od antičnih grških mislecev naprej. Alternativna psihologija 20. stoletja je v pojmovanje postmodernega subjekta vnesla nove interpretacije. Meadov komnetator hipnih dogodkov, Foucaultov avtorefleksivni subjekt, Derridajeva paranoidna konstrukcija in Rortyjev liberalni kronist - vse to je postmodernistični subjekt. Tako, vendar z nekaterimi zadržki, lahko imenujemo tudi Blatnikov subjekt, ki išče besedo, da bi izrazil resnico in se znašel v hitro minljivi, kaotični postmoderni dobi.</dc:description><dc:publisher>Slavistično društvo Slovenije</dc:publisher><dc:date>2003</dc:date><dc:date>2015-07-10 19:18:34</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>53089</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
