<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=53213"><dc:title>Primerjava sočasnih meritev elektrokemijskega šuma in mehanskih parametrov med procesi napetostno-korozijskega pokanja</dc:title><dc:creator>Bajt Leban,	Mirjam	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Doleček,	Valter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Legat,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhar,	Viljem	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>elektrokemijski šum</dc:subject><dc:subject>napetostno-korozijsko pokanje</dc:subject><dc:subject>interkristalna korozija</dc:subject><dc:subject>vodikova krhkost</dc:subject><dc:subject>hitrost pokanja</dc:subject><dc:subject>metalografska analiza</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Namen našega dela je bil določiti značilnosti elektrokemijskega šuma, povzročenega z napetostno-korozijskim pokanjem. Želeli smo predvsem ugotoviti poveznanost značilnih elektrokemijskih fluktuacij z mehanskimi spremembami zaradi procesov pokanja ter tako posredno tudi oceniti primernost te metode za detekcijo in študij različnih oblik pokanja. Elektrokemijski šum smo merili med počasnim enakomernim nateznim obremenjevanjem delovne elektrode (modificiran Slow Strain Rate Test), izdelane iz nerjavnega avstenitnega jekla tipa AISI 304 v žarjenem ter toplotno neobdelanem stanju. Izrazite nenadne fluktuacije napetostnega in tokovnega šuma smo opazili po preseženi napetosti tečenja. Vse se časovno popolnoma ujemajo z nenadnimi spremembami raztezka natezno obremenjene elektrode, kar dokazuje zanesljivo možnost detekcije pokanja. Iz izmerjenih sprememb raztezka smo določili hitrost rasti razpok ter jih primerjali z amplitudami fluktuacij elektrokemijskega šuma. Dokazali smo, da obstaja med vrednostmi teh dveh količin linearna odvisnost. Poudariti je treba, da samo poznanje elektrokemijskih razmer ter spremljanje mehanskih sprememb, povzročenih s pokanjem, še ni dovolj za ovrednotenje mehanizmov napetostno-korozijskega pokanja, pač pa bo za to v prihodnosti treba vključiti še fraktografsko analizo prelomnih površin.</dc:description><dc:publisher>Inštitut za kovinske materiale in tehnologije</dc:publisher><dc:date>2000</dc:date><dc:date>2015-07-10 19:42:31</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>53213</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>