<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=53255"><dc:title>Merjenje geografske razširjenosti ptic</dc:title><dc:creator>Janžekovič,	Franc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>ptice</dc:subject><dc:subject>Aves</dc:subject><dc:subject>geografska razširjenost</dc:subject><dc:subject>gnezdilke</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Predstavljam šest metod merjenja geografske razširjenosti ptic. Meritve sem opravil na 216 vrstah, verjetnih in potrjenih gnezdilkah v Sloveniji. Primerjal sem tri pristope k merjenju in ocenjevanju razširjenosti: (1) razdaljo med najbolj oddaljenima gnezdiščema; (2) površino naseljenega ozemlja; (3) habitatsko specifičnost. Ugotovil sem, da so rezultati med metodami povezani, vendar metode niso v celoti primerljive (ekvivalentne). Razdalje med najbolj oddaljenima gnezdiščema, ki jih merimo vzporedno z geografsko širino in dolžino, niso primerne za velikost slovenskega ozemlja. Z njimi navadno merimo razširjenost na velikih območjih. Merjenje površine naseljenega območja ali podajanje razširjenosti vrste s kvadrati je približno in v nekaterih primerih zavajajoče. Navadno so gnezda ali gnezdišča, ki so dejansko točke, ekstrapolirana na površino kvadrata 10 x 10 km (= 100 km2). Zato je v pripravah novih kartiranj ptic treba zagotoviti natančno geolokacijo konkretnih podatkov.
</dc:description><dc:publisher>Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije</dc:publisher><dc:date>2000</dc:date><dc:date>2015-07-10 19:49:45</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>53255</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
