<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=53300"><dc:title>Analiza elektrokemijskega šuma, generiranega z različnimi korozijskimi procesi</dc:title><dc:creator>Bajt Leban,	Mirjam	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Doleček,	Valter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Legat,	A.	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhar,	V.	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Lyapunov eksponent</dc:subject><dc:subject>računalniški vizualizacijski sistem</dc:subject><dc:subject>napetostno korozijsko pokanje</dc:subject><dc:subject>spektralna analiza</dc:subject><dc:subject>korozija</dc:subject><dc:subject>kaotična analiza</dc:subject><dc:subject>elektrokemijski šum</dc:subject><dc:subject>fraktalne dimenzije</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Analizirali smo elektrokemijski šum, ki ga povzročijo korozijski procesi na površini elektrod. Tokovni in napetostni šum, ki skupaj sestavljata elektrokemijski šum, sta bila merjena med tremi vzporedno postavljenimi elektrodami iz nerjavnega jekla AISI 302. Srednja - skupna elektroda, ki je bila z ostalima dvema povezana v tokovni in napetostni vir, je bila obremenjena s konstantno natezno silo. Elektrokemijski šum smo merili v vodnih raztopinah z različnimi koncentracijami NaCl in HCI. Med meritvami smo z računalniškim vizualizacijskim sistemom posneli spremembe na površini elektrod, ter jih primerjali s posameznimi fluktuacijami elektrokemijskega šuma. Za karakterizacijo izmerjenih signalov, predvsem pa, da bi razločili med posameznimi tipi korozije, smo uporabili različne matematične metode v frekvenčnem (analiza spektralne gostote moči) in faznem prostoru (rekonstrukcija atraktorjev, določitev fraktalne dimenzije in maksimalnega Ljapunovega eksponenta). Raziskava je pokazala, da z merjenjem elektrokemijskega šuma in njegovo analizo lahko ločimo med splošno korozijo, ter različnimi tipi lokalne korozije. Pri lokalnih oblikah korozije detektiramo preboje pasivnega filma, njegovo repasivacijo in rast jamic. Odkrijemo lahko tudi začetek napetostno - korozijskega pokanja, ne moremo pa oceniti hitrosti propagacije posameznih razpok, oziroma napovedati pretrga preskušanca</dc:description><dc:publisher>Inštitut za kovinske materiale in tehnologije</dc:publisher><dc:date>1998</dc:date><dc:date>2015-07-10 19:58:53</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>53300</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
