<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=53361"><dc:title>Pomen aktantske ravni v pripovedni prozi Petra Božiča</dc:title><dc:creator>Štuhec,	Miran	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>slovenska proza</dc:subject><dc:subject>literarne kritike</dc:subject><dc:subject>Peter Božič</dc:subject><dc:description>Glavne osebe v Božičevih pripovedih so med seboj seveda različne, a njihova strukturna vloga v korpusu je ista: neimenovani, brezposelni in prvoosebni pripovedovalec v Božičevi pripovedni prozi do l. 1972 nam posredujejo problem človekove osamljenosti, (samo)izločenosti, sprtosti z okoljem, razočaranje, prepričanje, da je posameznikovo dejanje že v naprej obsojeno na propad, spoznanje o družbi, ki je moralno slaba, malomeščanska, polaščevalska in nehumana kot o prozi, ki opozarja na nepremagljiv spor med subjektom in objektom.</dc:description><dc:date>1995</dc:date><dc:date>2015-07-10 20:12:20</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>53361</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
