<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=53391"><dc:title>"Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši"</dc:title><dc:creator>Borovnik,	Silvija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>literarne študije</dc:subject><dc:subject>poezija</dc:subject><dc:subject>Svetlana Makarovič</dc:subject><dc:description>V poeziji Svetlane Makarovič opozarja slovenska literarna zgodovina na ostro inverzijo tradicije. Kljub temu pa, da pesnici sami delitev na moško in žensko v poeziji ni preveč pogodu, ostaja dejstvo, da Makarovičeva močno poudarja in osvetljuje prav element ženskosti, in to ne glede na to, iz katere tvarine jemlje svoje pesniške motive. Pričujoča študija skuša le-to osvetliti skozi troje pramenov: skozi njeno navezanost na pravljičnost, ljudsko pesništvo in mitološko osnovo. Ob pravljici je Makarovičeva poudarila predvsem njene prikrite elemente, ljudsko pesem pa je uporabila tako, da je razgradila ustaljene skladne slike. Pri tem je razbila zlasti splošno razširjeno predstavo o ženski in njeni tradicionalni vlogi. Poezija S. Makarovič pa odseva tudi negativno, demonsko plat mitske podobe sveta, v kateri je človeški svet družba, ki zatira posameznika. Ženske S. Makarovič ostajajo sicer od doma pregnane desetnice, a tudi maščevalke in nagajivke s posebnim smislom za humor, obenem pa posebnice, ki s pesmijo preganjajo zlo.</dc:description><dc:publisher>Slavistično društvo Slovenije</dc:publisher><dc:date>1994</dc:date><dc:date>2015-07-10 20:19:24</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>53391</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
