<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=53770"><dc:title>Ekskluzija dokazov</dc:title><dc:creator>Hren,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zgaga Markelj,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kazenski postopek</dc:subject><dc:subject>dokazni postopek</dc:subject><dc:subject>dokazi</dc:subject><dc:subject>ekskluzija dokazov</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Dokazni postopek ni le orodje v rokah sodišča za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja, ampak je predvsem sredstvo, s pomočjo katerega stranki uveljavljata svoje zahtevke in verzije, na katerih temeljijo ti zahtevki. V dokaznem postopku se torej ugotavlja resnica o dejanskem stanju dogodka. Nezakoniti dokazi so dokazi, ki so bili pridobljeni nezakonito in to pomeni, da so bile kršene človekove pravice, ali pa so bili pridobljeni na procesno nedopusten način. Z izločitvijo dokazov se prepreči, da bi tožilstvo na sodišču uporabilo dokaze, ki so bili pridobljeni na nezakonit način. Dokazi pridobljeni nezakonito morajo biti izločeni iz dokaznega gradiva in se na sojenju ne smejo uporabiti. Pojem ekskluzije izvira iz Združenih držav Amerike in je tam tudi najdosledneje izpeljan. Je širši pojem, ki pokriva tudi pojem sadeža zastrupljenega drevesa. Institut izločitve dokazov je eno izmed osnovnih in najbolj pomembnih varoval v kazenskem procesnem pravu, saj je temeljna naloga države, da zagotovi pošten in pravičen kazenski postopek. Vsaka izmed držav pa ima svojo zakonodajo, ki določa pravni okvir ekskluzije dokazov. Vsekakor pa ne smejo biti ne glede na posamično zakonodajo držav glede ekskluzije kršene človekove pravice in svoboščine. Namen ekskluzije je, da preventivno vpliva na nezakonitost dela policije z opozorilom, da dokazi, ki bodo zbrani s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter s kršitvijo kazenskega postopka, ne bodo imeli procesno pravne veljave, ker na njih ne bo mogoče opreti sodne odločbe. Za vsako dokazno prepoved je podana tudi sankcija. Ugotovili smo, da doktrina sadeža zastrupljenega drevesa predstavlja širši pojem ekskluzije dokazov, da ekskluzija vzpostavlja enakost razmerja med državo in posameznikom ter da ekskluzija predstavlja problem za tožilce. Zaradi različnih pravnih ureditev pa ima vsaka država ekskluzijo urejeno drugače.</dc:description><dc:publisher>A. Hren]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-17 11:03:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>53770</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
