Zgorevanje CNG v bencinskem motorju in vpliv na okolje v primerjavi s klasičnimi pogonskimi goriviKolić, Ivan (Avtor) Samec, Niko (Mentor) Kokalj, Filip (Komentor) CNGonesnaženost zrakaizpušne emisijeavtobusivrste motorjevzgorevanjeCONOxHCCO2PMPAHV velikih mestih so vozila pomemben vir onesnaževanja zraka, saj prispevajo k visokim koncentracijam škodljivih snovi v zraku. Emisije plinov, kot so ogljikov monoksid (CO), ogljikovodiki (HC), dušikovi oksidi (NOx) in trdni delci (PM) povzročajo resno onesnaženje zraka. V tem magistrskem delu bomo raziskali, komentirali ter primerjali rezultate različnih znanstvenih in strokovnih študij s področja emisij vozil, ki za gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin (CNG) z emisijami vozil, ki uporabljajo konvencionalna goriva. Zaradi enostavnosti molekule in dejstva, da plinasta goriva lahko tvorijo homogeno zmes z zrakom, zemeljski plin izgoreva brez saj. V primerjavi z bencinom in dizlom je CNG manj nevaren, ima višje oktansko število in omogoča delovanje motorja z višjim kompresijskim razmerjem. Zemeljski plin se lahko uporablja pri običajnih bencinskih in dizelskih motorjih z določenimi spremembami. Največja uporaba CNG-ja danes v prometu je pri težkih vozilih oz. pri avtobusih. Z zgorevanjem CNG-ja v motorju z notranjim zgorevanjem pride do določenega zmanjšanja moči, dvigne se temperatura bata in glave valja ter se poveča temperatura izpuha. Rezultati študij o izpušnih emisijah iz CNG osebnih vozil in avtobusov so zelo različni in nasprotujoči. CNG v primerjavi z bencinom dosega nižje emisije CO2, medtem ko so prednost pred dizlom nižje emisije PM. Slabost zgorevanja metana v motorju z notranjim zgorevanjem pa je višja emisija HC v primerjavi s klasičnimi vozili. Za najboljše izkoriščanje CNG-ja kot pogonskega goriva so potrebni namenski CNG motorji. CNG kot gorivo ne bo bistveno prispevalo k zmanjšanju podnebnih sprememb, ampak bo prehodno sredstvo na poti do čistejših tehnologiji.[I. Kolić]20152015-08-05 12:47:47Magistrsko delo/naloga53842sl