<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=53911"><dc:title>Vpliv geometrijske oblike izdelka na gospodarnost laserskega sintranja</dc:title><dc:creator>Klaužar,	Benjamin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Drstvenšek,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ženko,	Zdenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>selektivno lasersko sintranje</dc:subject><dc:subject>3D</dc:subject><dc:subject>inovativno</dc:subject><dc:subject>prah</dc:subject><dc:subject>masni delež prahu</dc:subject><dc:description>Med procesom selektivnega laserskega sintranja (SLS) nam ostajajo velike količine neporabljenega prahu. V želji po ponovni uporabi ga moramo mešati z novim, v pravilnem razmerju. Prah se z vsakim zagonom kopiči, kar pa predstavlja strošek. Cilj magistrske naloge je ekonomsko ovrednotiti proces SLS, glede na masni izkoristek prahu. Do najboljše izkoriščenosti tehnologije lahko pridemo samo z dobrim nadzorom prahu. V prvih poglavjih sem predstavil porabo in staranje prahu, vsebnost masnih deležev različno starega prahu ter različne vplive geometrijskih oblik izdelkov. Za nadaljevanje sem moral izvesti eksperiment staranja prahu. S serijo sedmih zagonov sem dokazal padanje kvalitete večkrat uporabljenega prahu zaradi njegove izpostavljenosti visokim temperaturam. Po eksperimentu sem izdelal dva preračuna, namenjena ponovni uporabi prahu, saj obstajata dve možni vrsti uporabe tehnologije. V zaključku sem oblikoval še izračun stroškov materiala in stroškov uničenega prahu, ki je posledica izdelave. Prišel sem do rešitev, kako nadzorovati kvaliteto izdelkov s pomočjo beleženja porabe prahu in masnih razmerij ter nadzora uničenega prahu. K temu sem dodal tabele za nadzor kvalitete že uporabljenega in tudi kombiniranega prahu (že uporabljen in nov prah), s katerimi je možno tudi preizkusiti in predvideti najoptimalnejše mešalno razmerje za naslednje zagone. Poleg nadzora kvalitete, tabele podajo tudi priporočljivo količino prahu za zagon, ter optimalno maso in kvaliteto odstranjenega materiala. S pomočjo tabel in rangiranja kvalitete odvečnega starega prahu sem uspešno izdelal izračun za določitev materialnih stroškov izdelkov, ki vključuje tudi neporabljen material.</dc:description><dc:publisher>[B. Klaužar]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-12 17:43:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>53911</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
