<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=53960"><dc:title>SOVRAŽNI GOVOR</dc:title><dc:creator>Ajtnik,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dežman,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sovražni govor</dc:subject><dc:subject>sovraštvo</dc:subject><dc:subject>diskriminacija</dc:subject><dc:subject>neenakopravnost</dc:subject><dc:subject>nestrpnost</dc:subject><dc:subject>svoboda izražanja</dc:subject><dc:description>Pojem sovražnega govora izhaja iz anglosaškega sveta in temelji na prepričanju o manjvrednosti nekaterih ljudi, zaradi njihove pripadnosti določeni skupini. Sovražni govor je eden ključnih trenutkov v vzbujanju sovraštva do določenih skupin ljudi. Takšen govor je neizogibno povezan s predsodki, diskriminacijo in stereotipi. Je stalni spremljevalec človeške družbe, vedno večja prisotnost sovražnega govora v današnji družbi pa je posledica potrošniško in kapitalistično naravnane družbe. Na porast prisotnosti sovražnega govora vpliva tudi vedno večja uporaba medijev in svetovnega spleta. Sovražni govor je pravno reguliran na nacionalni ravni posameznih držav ter na mednarodni ravni. Pravni akti tako prepovedujejo javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni. Pripadnost določeni skupini je določena glede na narodnost, versko, rasno ali etnično pripadnost, spol, premoženjsko stanje, izobrazbo, družbeni položaj, politično prepričanost, invalidnost, spolno usmerjenost, oziroma katerokoli drugo osebno okoliščino.</dc:description><dc:publisher>[M. Ajtnik]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-14 19:54:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>53960</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>