<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54000"><dc:title>PROUČITEV RAČUNOVODSKEGA NADZORA V PODJETJU GORENJE D.D.</dc:title><dc:creator>Hriberšek,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lutar Skerbinjek,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>računovodski nadzor</dc:subject><dc:subject>revidiranje</dc:subject><dc:subject>kontroliranje</dc:subject><dc:subject>informacije</dc:subject><dc:subject>COSO</dc:subject><dc:subject>CoCo</dc:subject><dc:description>V mnogih, predvsem manjših podjetjih nadzor poslovanja pomeni dodaten strošek, ki presega prinešene koristi, zato izvajajo le neformalno sprotno kontroliranje poslovanja in pri tem ne potrebujejo posebaj formiranih oddelkov. Največkrat tudi računovodske storitve in analize poslovanja prepustijo zunanjim izvajalcem, zato računovodskega nadzora, kot dela poslovnega nadzora v organizaciji ne izvajajo. V večjih podjetjih, še posebno tistih, z decentralizirano strukturo je le-ta nujno potreben za obstoj podjetja, v nekaterih oblikah organizacij pa tudi zakonsko obvezen.  Dober računovodski nadzorni sistem podjetjem prinaša mnoge koristi v smislu informacij o njihovem finančnem položaju in kar je najbolj pomembno, o vzrokih, ki so jih privedli do trenutnega položaja. Šele ko poznamo vzrok za nastalo situacijo namreč lahko razmišljamo o ukrepih za izboljšanje ali ohranjanje položaja podjetja in pripravimo vse potrebne vire, ki  jih pri tem potrebujemo. Kljub omenjenim koristim, se nekatera podjetja premalo zavedajo pomena nadziranja in ga jemljejo le kot obveznost do zunanjih uporabnikov informacij. Takšna podjetja izvajajo le tako imenovane trde kontrole računovodskih podatkov, ki so najpogosteje vgrajen v informacijski sistem podjetja. Danes vedno kompleksnejše potrebe poslovodstva poleg teh zahtevajo tudi izvajanje mehkih kontrol, ki so manj formalne in jih najpogosteje ni mogoče vgraditi v informacijski sistem podjetja, kar pa še ne pomeni, da so manj pomembne. Njihovo dosledno izvajanje prav tako prinaša mnoge koristi, v smislu informacij, ki so potrebne za izboljševanje delovanja notranjih kontrol, ocenjevanje tveganja in načrtovanje izvajanja notranjih kontrol. Če želimo v poslovni proces vpeljali tudi mehke kontrole, je ključnega pomena politika vodstva, ki mora dopuščati zdravo mero demokracije in s tem vplivati na zaposlene, da se počutijo kot del podjetja. Ko dosežemo zaupanje zaposlenih in ko imajo le-ti občutek, da s svojimi predlogi in delom prispevajo k rasti podjetja ter da jim podjetje njihov vložek na nek način vrača, smo naredili velik korak pri vpeljavi mehkih kontrol. S takšnim načinom dela namreč dvigujemo etične in moralne vrednote, krepimo komunikacijo in tako izboljšujemo celoten nadzorni sistem.</dc:description><dc:publisher>[P. Hriberšek]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-17 18:08:09</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54000</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
