<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54004"><dc:title>PRIROJENA NEOBČUTLJIVOST NA BOLEČINO Z ANHIDROZO</dc:title><dc:creator>Tijanič,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Donik,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenik,	Mirt	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Prirojena neobčutljivost na bolečino (CIPA)</dc:subject><dc:subject>NTRK 1</dc:subject><dc:subject>HSAN IV</dc:subject><dc:subject>bolečina</dc:subject><dc:subject>anestezija</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega pri pacientu s prirojeno neobčutljivostjo na bolečino z anhidrozo (CIPA). Namen diplomskega dela je bil predstaviti prirojeno neobčutljivost na bolečino z anhidrozo in opisati vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s takšno diagnozo. Preko analize člankov smo izpostavili najpogostejše negovalne diagnoze ter opisali vpliv bolezni na življenje pacientov in njihove družine. Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo strokovne literature smo v strukturni obliki prikazali najnovejša odkritja. Predstavili smo diagnostične postopke za ugotavljanje bolezni, simptome bolezni ter njeno zdravljenje. Razložili smo mehanizme nastanka bolečine in načine merjenja le-te. Opisali smo postopke anestezije in navedli najpogostejše perioperativne in pooperativne zaplete, ki se pojavljajo pri teh pacientih. Predstavili smo tudi pomembno vlogo medicinske sestre ter navedli najpogostejše negovalne diagnoze, ki se pojavljajo pri pacientih s CIPA. Ugotovili smo, da je CIPA redka avtosomna recesivna bolezen, pri kateri še poteka veliko študij in da je zdravstvena nega pacienta s CIPA zelo zahtevna. Pacienti so prisiljeni živeti zaščiteno življenje. Vsaka oseba, obolela s CIPA, potrebuje individualni načrt zdravstvene nege, ki ga oblikuje diplomirana medicinska sestra, ki mora imeti dovolj informacij in znanja na tem področju, da sprejme premišljene odločitve glede postopkov in posegov v sklopu zdravstvene nege ter je sposobna skrbeti za potrebe pacienta v vseh življenjskih aktivnostih. Medicinska sestra je tudi pomemben člen pri poučevanju staršev o tej bolezni ter nadaljnjih aktivnostih, pomembnem opazovanju in nadzoru, ki ga izvajajo starši pri otroku s CIPA.</dc:description><dc:publisher>[S. Tijanič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-17 19:27:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54004</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
