<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54071"><dc:title>TATU KOT ORNAMENT</dc:title><dc:creator>Krnjič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos Zabel,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tatu</dc:subject><dc:subject>tetovatorska obrt</dc:subject><dc:subject>tetovatorske tehnike in metode</dc:subject><dc:subject>tetovatorski motivi</dc:subject><dc:subject>ornament</dc:subject><dc:subject>proces izdelave tetovaže</dc:subject><dc:subject>zgodovina tatuja.</dc:subject><dc:description>Ne glede na stopnjo civiliziranosti je malo takih ljudstev, pri katerih bi bila želja po ustvarjanju ornamentike povsem odsotna. »Ustvarjanje« je torej človekovo prvinsko hotenje.  K tovrstnim prizadevanjem lahko najbrž pripišemo tudi tetoviranje obraza in telesa, k čemur so se kot prva zatekala barbarska ljudstva. Tetovatorstvo je fenomen, ki ga zasledimo v skorajda vseh državah sveta, in ki zaseda različne funkcije: terapevtsko, zaščitno (pred zlimi silami), družbeno razločevalno, estetsko (povečevanje privlačnosti), kazensko, vojaško, dekorativno, religijsko ter funkcijo obeleženja pomembnega dogodka in/ali osebe. 
Pri odkrivanju zgodovine tetovatorstva sem jemala v obzir evropski prostor, afriško in azijsko celino, Oceanijo ter Severno, Srednjo in Južno Ameriko. Osredotočala sem se na zgodovinski razvoj tetovatorstva kot obrti ter antropološke vidike le-tega. V skladu s cilji diplomske naloge sem iskala vzporednice med ornamentom določenega obdobja in takratnimi tetovatorskimi smernicami ter jih skušala predstaviti v čim bolj reprezentativnih primerih. Preko osebnih razgovorov z naročniki tetovaž (tetoviranci) in njihovimi izdelovalci (tetovatorji) sem dobila boljši vpogled v odnose med stranko in tetovatorjem ter na percepcijo končnega izdelka. Hkrati sem želela tetoviranje prikazati kot področje, ki je za umetnostno zgodovino še kako zanimivo. 
S spoznavanjem tetoviranja z zgodovinskega, antropološkega in praktičnega vidika sem prišla do zaključka, da se vloga in pomen tetovaž od kulture do kulture razlikujeta ter da značilnosti ornamentike določenega obdobja likovne umetnosti sovpadajo s smernicami tetoverske obrti istega obdobja. Obenem sem potrdila domnevo, da zahodna kultura tetoviranja danes ne obsoja kot zločinsko in nezaželeno početje v tolikšni meri kot v preteklih zgodovinskih obdobjih. Menim, da sem uspela orisati raziskovalni potencial, ki ga ima tetoverstvo znotraj umetnostnozgodovinske stroke – sploh v sodobnem kontekstu, ki je v smislu razgibane motivike in razvoja individualnih tetoverskih stilov zanimiv tako za oko laika kot akademika.</dc:description><dc:publisher>[T. Krnjič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-20 08:08:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>54071</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
