<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54072"><dc:title>DRŽAVNA SUVERENOST</dc:title><dc:creator>Horvat,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tratnik,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>suverenost</dc:subject><dc:subject>državna suverenost</dc:subject><dc:subject>mednarodno pravo</dc:subject><dc:subject>mednarodnopravne omejitve</dc:subject><dc:subject>mednarodnopravne obveznosti</dc:subject><dc:subject>globalizacija</dc:subject><dc:description>Suverenost je pojem, ki je od svojega nastanka v 17. stoletju pa vse do danes doživel veliko sprememb, na kar nakazujejo tudi številne teorije, ki se med seboj pomembno razlikujejo. Na mestu je celo trditev, da je suverenost zašla v neke vrste krizo, saj o tradicionalni suverenosti, ki naj bi bila vzpostavljena z vestfalskim mirom leta 1648, ne moremo več govoriti. Na to so vplivale številne spremembe, med drugim tudi globalizacija, ki se največkrat omenja v povezavi s spremembami. Ta je namreč med drugim tudi povzročila, da so države čedalje bolj povezane, s tem pa posledično tudi manj avtonomne. Povezave držav v različne mednarodne, regionalne in druge organizacije so vse pogostejše,  prav tako pa tudi sklepanje raznoraznih pogodb z namenom pridobitve določenih pravic. Interes držav je torej poglavitni razlog, da se le-te odločijo za omejitev svoje suverenosti, saj s pravicami posledično pridejo tudi določene obveznosti. Te pa je potrebno spoštovati, sicer lahko pride do ustreznih sankcij.</dc:description><dc:publisher>[S. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-08-20 10:36:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54072</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
