<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54496"><dc:title>KOMPETENCA UČENJE UČENJA V VISOKOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU: ODNOS DO UČENJA IN METAKOGNITIVNA TOČNOST</dc:title><dc:creator>Trstenjak,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bakračevič,	Karin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenje učenja</dc:subject><dc:subject>samoregulacijsko učenje</dc:subject><dc:subject>globinski pristop</dc:subject><dc:subject>odnos do učenja</dc:subject><dc:subject>metakognitivna točnost</dc:subject><dc:description>Učenje učenja sestavljajo tri področja: kognicija, metakognicija in motivacijsko-emocionalno področje. Sestavni del sta tudi samoregulacija in globinski pristop učenja. V povezavi s kompetenco učenje učenja, smo izvedli raziskavo pri študentih Univerze v Mariboru. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri imajo razvito kompetenco iz vidika odnosa do učenja in metakognitivne točnosti. Pri čemer smo preverjali obstoj razlik glede na spol, stopnjo študija, smer študijskega programa in vrsto študija. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati kažejo, da imajo študenti povprečen odnos do učenja in so pri ocenjevanju pravilnosti rešitev iz vidika metakognitivne točnosti negotovi. Pomembne statistično značilne razlike so se pokazale pri posameznih dimenzijah učenje učenja. Študentke so ocenile, da so strateško bolj zavedne in globinsko bolj procesirajo informacije. Študenti bolj verjamejo v sposobnosti. Študenti 2. stopnje se počutijo bolj neodvisni in čvrsti pri učenju, ter bolj verjamejo v sposobnosti kot študenti 1. stopnje. Študenti družboslovno-humanistične smeri se ocenjujejo kot strateško bolj zavedni učenci in bolj verjamejo v delovanje, v primerjavi s študenti naravoslovno-matematične in tehnične smeri. Pedagoški študenti se počutijo bolj kompetentni pri skupinskem delu in učenju in neodvisni ter čvrsti kot nepedagoški študenti. Pokazala se je statistično značilna razlika pri skupnem rezultatu odnosa do učenja. Študenti družboslovno-humanistične smeri imajo pozitivnejši odnos do učenja, kot študenti naravoslovno-matematične in tehnične smeri. Med odnosom do učenja in metakognitivno točnostjo ni pomembne korelacije.</dc:description><dc:publisher>[S. Trstenjak]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-02 14:41:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54496</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
