<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54723"><dc:title>PRAVICA OTROKA, DA IZVE SVOJ IZVOR - PRIMER GODELLI</dc:title><dc:creator>Vihernik,	Franja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:subject>očetovstvo</dc:subject><dc:subject>materinstvo</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>osebnostna pravica</dc:subject><dc:subject>posvojitev</dc:subject><dc:subject>oploditev z biomedicinsko pomočjo</dc:subject><dc:subject>osebna identiteta</dc:subject><dc:description>Poznavanje svojega izvora je zelo pomembno dejstvo, ki vpliva na oblikovanje naše osebnosti, poznavanje lastne identitete. Zaradi tega je zelo pomembno, da vsak pozna svoje prednike, da pozna svoj izvor. Pravica  otroka, da izve svoj izvor je pravica, da pozna svoje biološke starše, vsaj enega. Vendar pa je poznavanje svojega izvora v veliki meri odvisno od tega, ali se otrok rodi v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, ali je bil spočet po naravni poti ali s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo in ali je bil otrok posvojen. Sama pravica otroka, da izve svoj izvor je največkrat omejena s pravico tretjih do zasebnosti. Države bi morale pri odločanju med pravico otroka, da izve svoj izvor in pravico tretjih do zasebnosti izhajati iz največje otrokove koristi.</dc:description><dc:publisher>[F. Vihernik]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-10 13:00:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>54723</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>