<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54755"><dc:title>VIDEO NA ZAHTEVO S STORITVIJO OTT</dc:title><dc:creator>Poznič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Družovec,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Polutnik,	Jaka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>video na zahtevo</dc:subject><dc:subject>OTT-storitve</dc:subject><dc:subject>splet</dc:subject><dc:description>Danes živimo v svetu, kjer je razporeditev časa vse bolj pomembna. Pred kakšnim desetletjem so se začele razvijati storitve, ki so uporabnikom na spletu na različnih napravah ter kjerkoli in kadarkoli omogočale izbiro in ogled vsebin. Video na zahtevo s storitvijo OTT predstavlja sistem, pri katerem so vsebine s strani OTT-ponudnika ponujene preko internetnega omrežja neposredno uporabniku. Storitve VOD, ki delujejo s pomočjo storitve OTT, se šele dodobra razvijajo in uveljavljajo na trgu. Medtem ko so storitve v ZDA že dokaj dobro pozicionirane, so veliki svetovni ponudniki, med katerimi so Netflix, Hulu, Amazon Instant Video in HBO Now, šele pred kratkim pričeli s ponujanjem storitev v Evropi in drugod. Na slovenskem trgu sta kot samostojna VOD OTT ponudnika prisotna Voyo in Pickbox. Število uporabnikov OTT storitev strmo narašča in v prihodnosti se pričakuje večje število različnih ponudnikov, izboljšanje vsebinske ponudbe, ki bo temeljila na izvirnem programu ter vse večji denarni vložki.</dc:description><dc:publisher>A. Poznič</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-10 22:04:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>