<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54766"><dc:title>NEVARNOSTI IN KORISTI DAVČNIH OAZ</dc:title><dc:creator>Arzenšek,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Taškar Beloglavec,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davčne oaze</dc:subject><dc:subject>davki</dc:subject><dc:subject>davčno načrtovanje</dc:subject><dc:subject>nevarnosti</dc:subject><dc:subject>koristi</dc:subject><dc:description>Izraz davčne oaze ali offshore centri, kot jih tudi poimenujemo, uporabljamo za okolje, kjer so ničelni ali pa zelo nizki davki. Prav zaradi tega se vedno več podjetij in tudi premožnejših fizičnih oseb odloča za prenos lastništva v davčne oaze. Podjetja se namreč s pomočjo davčnih oaz izogibajo plačilu davka in s tem povečujejo svoj dobiček. To ni nič novega, posamezniki se namreč že od samega začetka, od takrat, ko so se pojavili prvi davki, želijo izogibati plačilu davka oziroma narediti tako, da so davki čim nižji. Češ da davki niso prostovoljni prispevek, pač pa izsiljevanje. Dandanes se veliko podjetij odloči za prenos lastništva v davčne oaze. V Sloveniji naj bi bilo davčno breme preveliko in naj ne bi mogli držati stika s konkurenco, prav tako pa naj bi bilo v državi tudi preveč birokratskih ovir. V drugem delu diplomskega seminarja bomo ugotavljali, ali je davčno breme v Sloveniji res veliko večje kot v davčnih oazah, ter ali je mogoče s pomočjo davčnih oaz povečati uspešnost podjetja. V tretjem delu pa bomo ugotavljali, ali se kljub vedno večjim pritiskom raznih organizacij, ki se borijo proti davčnim oazam, še sploh splača prenos podjetja v davčne oaze.</dc:description><dc:publisher>[S. Arzenšek]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-11 10:39:12</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54766</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
