<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54786"><dc:title>ZOLAJEV ROMAN ZEMLJA Z VIDIKA NATURALIZMA</dc:title><dc:creator>Števanec,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Émile Zola</dc:subject><dc:subject>naturalizem</dc:subject><dc:subject>Zemlja</dc:subject><dc:subject>eksperimentalni roman</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo z vidika naturalizma analizira roman Zemlja francoskega pisatelja Émila Zolaja. Zola velja za idejnega vodjo ter očeta naturalizma. S svojimi deli je vedno znova razburil javnost, vendar so bralci vseeno z radovednostjo kupovali njegova dela, jih prebirali in se ob tem zgražali. Težnje naturalistične teorije je izdelal zelo natančno in se jih poskušal v svojih delih tudi držati. Izdal je cikel dvajsetih romanov o družini Rougon-Macquartovih, kjer je na osnovi dednostne teorije prikazan razvoj in razkroj družine ter zgodovino takratne vladajoče družbe. Izdelal je načrt, kamor si je zapisoval svoja opažanja, junakom dodeljeval lastnosti, dedne povezave, načrte posameznih del od poglavja do poglavja. Zemlja tako ni le pomemben del cikla Rougon-Macquatovih, ampak tudi pomemben roman o kmetu, njegovi ljubezni do zemlje ter kmetovanju. V Zemlji je prvič upodobljen kmet, ki se z naravnimi silami bori za čim večji pridelek in preživetje. Prikazana so vsakodnevna kmečka opravila v danih letnih časih ter odnosi med ljudmi. V delu se prepletajo vidiki naturalistične teorije ter eksperimentalnega romana, ki se kažejo že pri izbiri snovi in načinu opisovanja. Vsa dejstva Zola jemlje iz narave, kjer raziskuje njihove mehanizme in jih s spreminjanjem okoliščin pripelje do uresničitve ideje, pri tem pa se ne oddaljuje od zakonov narave. Opisi kmečkih opravil, dogodkov in glavnih junakov so zapisani v grobem in natančnem naturalističnem tonu. Prav tako se nam naturalizem kaže v funkciji romana, saj naturalisti kot edino pomembno priznavajo spoznavno funkcijo. Tako je tema o kmetu in njegovem boju prikazana izjemno nazorno, opisane so zlasti temne strani življenja, od krvoskrunska pa vse do uboja. Prikazano je tudi delovanje vseh treh determinant naturalizma – dednosti, okolja in časa – kar je bila temeljna ideja celotnega cikla o Rougon-Macquartovih. Zemlja je tako študija o kmetu, njegovi ljubezni do zemlje ter pohlepu.</dc:description><dc:publisher>[P. Števanec]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-12 11:50:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>54786</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
