<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54834"><dc:title>NAČRTOVANJE VZGOJITELJEV V INKLUZIVNEM VRTCU</dc:title><dc:creator>Lisjak,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanuš-Grmek,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgojitelji</dc:subject><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>inkluzivni vrtec</dc:subject><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>načrtovanje.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo z naslovom Načrtovanje vzgojiteljev v inkluzivnem vrtcu v teoretičnem delu obravnava dejavnike, ki vplivajo na uspešno načrtovanje vzgojiteljev v inkluzivnem vrtcu. Teoretični del zajema natančen opis značilnosti inkluzivnega vrtca ter pomen zgodnje obravnave in odkrivanja otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju PP). Navedene so prednosti vključevanja otrok s PP v redne oddelke vrtca in predstavljena veljavna zakonodaja, s pomočjo katere lahko vzgojitelji kvalitetno načrtujejo. V nalogi je predstavljena vloga strokovnih delavcev pri vključevanju otrok s PP, opisane so skupine otrok s PP ter prilagoditve in pripomočki, ki so potrebni za uspešno inkluzijo otrok s PP v redne vrtce.

Namen empiričnega dela je bil ugotoviti presojo lastne kompetentnosti vzgojiteljev za načrtovanje v inkluzivnem vrtcu, stališče vzgojiteljev v zvezi z vključevanjem otrok s PP, oceno pridobljenega znanja vzgojiteljev za delo z otroki s PP, ali so zagotovljeni ustrezni materialni, prostorski in vsebinski pogoji za načrtovanje v inkluzivnem vrtcu ter kje vzgojitelji poiščejo informacije za načrtovanje v inkluzivnem vrtcu. Statistično so bili kontrolirani vloga izobrazbe, starost in kraj zaposlitve.

Pri raziskovanju sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Na vprašalnik je odgovorilo 271 naključno izbranih vzgojiteljev iz slovenskih vrtcev z različnim številom let delovnih izkušenj. 

Rezultati raziskovalnega dela nas opozarjajo, da večina vzgojiteljev nima dovolj znanja za delo z otroki s PP, prav tako ne za načrtovanje dela za otroke s PP. Kljub temu da trenutni študijski program predšolske vzgoje vsebuje predmete, ki obravnavajo problematiko dela z otroki s PP, vzgojitelji v starostni skupini do 30 let v veliki večini menijo, da si tekom študija niso pridobili dovolj znanja za delo z otroki s PP.
Vzgojitelji pripisujejo pomembno vlogo zgodnji obravnavi in čim prejšnji vključitvi otroka s PP v vrtec, saj to koristno vpliva na njegov vsestranski razvoj. Nekoliko manj se strinjajo, da otroku s PP vključitev v redni vrtec koristi, hkrati pa se delno strinjajo, da takemu otroku bolj koristi vključitev v prilagojeni program.
Menijo, da ima vzgojitelj, ki ima v oddelku otroka s PP, več dela kot ostali vzgojitelji. V veliki meri se strinjajo, da je za dodatno strokovno pomoč, materialne pogoje in prostorske pogoje ustrezno poskrbljeno.

Vzgojitelji pri načrtovanju dela z otroki s PP najpogosteje posežejo po strokovni literaturi, ki jo poiščejo v knjižnici, najredkeje pa informacije dobijo na študijskih skupinah.

Rezultati kažejo, da imajo vzgojitelji težave pri načrtovanju ciljev za otroke s PP. Manj kot 10 % jih meni, da za delo s posameznimi skupinami otrok s PP nimajo dovolj znanja za načrtovanje.

Vzgojiteljem največ težav predstavlja načrtovanje dela slabovidne otroke oz. otroke z okvaro vidne funkcije, največ znanja pa imajo za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, dolgotrajno bolnimi otroki in otroki s čustveno-vedenjskimi motnjami. 

Vzgojitelji z odgovori na vprašanja sporočajo, da vsaj četrtina nima časa za načrtovanje dela za otroke s PP, hkrati pa jih skoraj polovica meni, da bi načrtovane aktivnosti za otroke s PP lahko uporabili tudi za ostale otroke v skupini. 

Večina vzgojiteljev meni, da ima njihov odnos do načrtovanja dela z otroki s PP velik pomen, saj pomembno vpliva na uspešnost vključevanja otrok s PP ter tudi na to, kako jih sprejmejo drugi otroci. Prav tako se večina strinja, da je za uspešno načrtovanje dela pomembno sodelovanje s strokovnjaki in ustanovami.</dc:description><dc:publisher>J. Lisjak]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-14 21:37:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54834</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
