<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54904"><dc:title>PRAVNI VIDIKI UPORABE IN RAVNANJA Z VODO</dc:title><dc:creator>Brlič,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matjaž,	Tratnik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>voda</dc:subject><dc:subject>javno dobro</dc:subject><dc:subject>splošna raba vode</dc:subject><dc:subject>oskrba s pitno vodo</dc:subject><dc:subject>odplačnost splošne rabe vodnega prava</dc:subject><dc:subject>posebna raba vode</dc:subject><dc:subject>vodno dovoljenje</dc:subject><dc:subject>koncesija</dc:subject><dc:subject>liberalizacija vodnih virov</dc:subject><dc:description>Brez vode ni življenja. Zato je esencialnega pomena, da to področje čim bolje pravno uredimo. V diplomski nalogi sem dala poudarek na instituta splošne in posebne rabe vode. Splošna raba vode pomeni, da jo lahko uporablja vsakdo v skladu z njenim namenom in pod enakimi pogoji, ki jih natančneje določa ZV-1 v 105. členu. Je bistvo javnega dobra, kamor voda pravno gledano tudi spada. Osredotočila sem se na splošno rabo voda za oskrbo s pitno vodo in (ne)odplačnost splošne rabe vodnega dobra. Pri posebni rabi, ki presega meje splošne rabe, sem podrobneje analizirala vodno dovoljenje in koncesijo. Na koncu diplome je še podana primerjava teh dveh institutov in liberalizacije vodnih virov ter njihove prednosti in slabosti.</dc:description><dc:publisher>[V. Brlič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-17 10:25:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>54904</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
