<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54927"><dc:title>LJUBEZEN V ROUSSEAUJEVI NOVI HELOIZI IN TRPLJENJU MLADEGA WERTHERJA</dc:title><dc:creator>Potrč,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razsvetljenstvo</dc:subject><dc:subject>predromantika</dc:subject><dc:subject>sentimentalni roman</dc:subject><dc:subject>ljubezen</dc:subject><dc:subject>Jean Jacques Rousseau</dc:subject><dc:subject>Johann Wolfgang Goethe</dc:subject><dc:subject>Julija ali Nova Heloiza</dc:subject><dc:subject>Trpljenje mladega Wertherja</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se osredotoča na analizo ljubezni v Rousseaujevem romanu Julija ali Nova Heloiza in v Goethejevem romanu Trpljenje mladega Wertherja. Rousseau je razsvetljenski pisatelj, ki v Novi Heloizi s predromantičnim navdušenjem nad naravo in poudarjeno čustvenostjo literarnih oseb napoveduje novo obdobje v literaturi. Goethe sodi v obdobje predromantike. Pri obeh romanih gre za sentimentalni roman, ki prikazuje tragično ljubezensko zgodbo. Edina oblika, ki jo je sentimentalizem sam ustvaril, je roman v pismih, kar je skupno obema obravnavanima romanoma. Namen magistrske naloge je bil potrditi tezo, da je tema ljubezni v romanu Julija ali Nova Heloiza in v romanu Trpljenje mladega Wertherja tesno povezana s kontekstom sentimentalizma. Za analizo povezanosti teme ljubezni s kontekstom sentimentalizma je uporabljena predvsem teorija Katarine Bogataj-Gradišnik. Iz analize je razvidno, da so pri obeh romanih v ospredju čustva glavnih junakov, za oba je značilen »ljubezenski trikot« in že sama oblika romana, torej roman v pismih, kaže na osrednje značilnosti sentimentalizma. Pomembna je tudi narava, s katero glavna junaka opisujeta svoja čustva in občutja. Z analizo izražanja ljubezni je bilo ugotovljeno, da je v ospredju hrepenenje po nedoseženi ljubljeni, trpljenje in pasivnost. Vrsto ljubezni lahko najpogosteje povežemo s konceptom dvorske ljubezni, katere glavna značilnost je neuresničljivost ljubezni, saj so med zaljubljencema prevelike, nepremagljive ovire. Romana Julija ali Nova Heloiza in Trpljenje mladega Wertherja sta še danes zelo brana, saj sta med drugim na seznamu za obvezno branje v srednjih šolah.</dc:description><dc:publisher>[S. Potrč]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-17 20:57:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>54927</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
