<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=55034"><dc:title>Vstop državljanov tretjih držav v države pogodbenice Schengenskega sporazuma z dovoljenji za bivanje Republike Hrvaške</dc:title><dc:creator>Goršin,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>schengenski sporazum</dc:subject><dc:subject>dovoljenje za bivanje</dc:subject><dc:subject>vizumi</dc:subject><dc:subject>mednarodno sodelovanje</dc:subject><dc:subject>primeri</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Kmalu po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo je iz nje, v države pogodbenice Schengenskega sporazuma, želelo vstopiti več državljanov tretjih držav, ki so za vstop potrebovali vizum ali dovoljenje za bivanje, imeli pa so razna dovoljenja za bivanje na Hrvaškem. 

Ker smo mejni  policisti, po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, dobili nejasna navodila, katera dovoljenja za bivanje Hrvaške veljajo za vstop državljanov tretjih držav na območje pogodbenic Schengenskaga sporazuma, sem v diplomskem delu preučil ali je schengenski pravni red vključen v zakonodajo Evropske unije iz pristopne pogodbe Hrvaške v smislu veljavnosti dovoljenj za bivanje Hrvaške za vstop v države Schengenskega sporazuma kot tudi posebne pravice družinskih članov državljanov Evropske unije.

Zanimalo me je, katera dovoljenja za bivanje Hrvaške veljajo za vstop državljanov tretjih držav v pogodbenice Schengenskega sporazuma, predvsem v smeri katera poglavja Zakonika skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (2006) je Hrvaška prevzela s Pristopno pogodbo med (državami Članicami Evropske Unije) ter Republiko Hrvaško o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji s Sklepno listino (MPEUHR), 2013) ter pomen izraza »dovoljenje za bivanja države članice«.  

Dejstvo je, da policisti še vedno ne vedo natančno, katera dovoljenja za bivanje Hrvaške so dovolj za vstop v pogodbenice Schengena in katere ne. Zaradi tega prihaja do situacij, ko isti tujec v enakih okoliščinah potovanja pri nekaterih policistih lahko vstopi, pri drugih pa ja zavrnjen, ker ne poseduje veljavnega vizuma ali dovoljenja za bivanja. Problem je tudi, ko tujca z dovoljenjem za bivanje Hrvaške po vstopu kontrolirajo varnostni organi sosednjih držav, ki tudi ravnajo različno, ali pa je bil na zunanji meji pogodbenic Schengenskega sporazuma, s strani druge članice, zavrnjen in poskuša ponovno vstopiti v Slovenijo.</dc:description><dc:publisher>[J. Goršin]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-23 13:23:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>55034</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
