<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=55058"><dc:title>VKLJUČEVANJE ROMOV V OSNOVNO ŠOLO BRŠLJIN</dc:title><dc:creator>Levak,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čagran,	Branka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Rom</dc:subject><dc:subject>vključevanje Romov v osnovno šolo</dc:subject><dc:subject>težave pri vključevanju</dc:subject><dc:subject>mnenja učiteljev.</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu diplomskega dela Vključevanje Romov v Osnovno šolo Bršljin Novo mesto je predstavljen položaj Romov v novomeški občini, njihov način življenja in kultura ter težave romskih učencev, ki predstavljajo 21 % učencev te šole. Občina se trudi, da bi situacijo izboljšala, zato je leta 2013 takratni župan Alojzij Muhič s pomočjo članov komisije pripravil dokument z naslovom Strategija reševanja romske tematike v Mestni občini Novo mesto za obdobje 2013 - 2020, ki se v več točkah dotika tega problema. Stremijo k  vključevanju romskih otrok v vrtce, da bi tam pridobili osnovno znanje slovenskega jezika in se  navajali na spoštovanje pravil in osebno higieno. Predlagajo pa tudi prerazporeditev romskih učencev po ostalih novomeških osnovnih šolah. 
V empiričnem delu so predstavljena mnenja učiteljev, zaposlenih na OŠ Bršljin, ki se vsakodnevno srečujejo z romskimi učenci. Prikazano je, kaj menijo o znanju slovenskega jezika romskih učencev in kako njihovo nerazumevanje jezika otežuje napredek v šoli, kakšni so odnosi med romskimi učenci in ostalimi. Predstavljeni so rezultati raziskave, ali se romski učenci čutijo sprejete v družbo, kakšni so ekonomski status in bivanjske razmere romskih učencev, kakšno je vključevanju staršev romskih učencev v proces izobraževanja, kakšna so prizadevanja učiteljev za bolj uspešno delo z romskimi učenci. Pri tem je pozornost namenjena razlikam med mnenji učiteljev glede na triado, v kateri poučujejo. 
Ugotovljeno je, da nastajajo težave zaradi nerazumevanja slovenskega jezika, da se starši  redko ali sploh ne udeležujejo govorilnih ur ter ostalih šolskih dejavnosti, da so romski učenci pogosto neopravičeno odsotni od pouka, doma pa nimajo primernih pogojev za učenje. Odnosi med romskimi in ostalimi učenci so načeloma dobri, učitelji pa se z različnimi pristopi trudijo, da bi jim približali učno snov.</dc:description><dc:publisher>[L. Levak]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-24 16:33:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>55058</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
