<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=55133"><dc:title>Optimiranje odrezavanja gradientnega materiala pri frezanju</dc:title><dc:creator>Irgolič,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuš,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Župerl,	Uroš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>frezanje</dc:subject><dc:subject>gradientni material</dc:subject><dc:subject>LENS</dc:subject><dc:subject>optimizacija odrezavanja</dc:subject><dc:description>Uvajanje tehnologije laserskega navarjanja kovinskih materialov s postopkom LENS v zadnjem času pridobiva na veljavi in uporabnosti za namene popravila strojnih delov in gravur preoblikovalnih orodij. Kljub zelo dobrim dosežkom navarjanja plasti kovinskih materialov, je še vedno potrebna naknadna obdelava navarov s postopki odrezavanja. Dosedanji način poobdelave navarjene površine je bil s postopkom brušenja. 
Način brušenja navarjenih plasti je dal do sedaj ustrezne rezultate. Slabost brušenja v primerjavi s frezanjem pa je manjši odvzem materiala v enaki časovni enoti. Prav zaradi tega je raziskava v okviru doktorske disertacije potekala v smeri nadomestitve procesa brušenja s procesom frezanja.
Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv parametrov stroja za lasersko navarjanje na dobljene hrapavosti in valovitosti navarjenih površin gradientnih materialov. Problem navarjenih materialov je površina, ki ne ustreza standardu hrapavosti N6, kar je bil naš zastavljen cilj. Zato je potrebno navarjene površine dodatno obdelati, za kar smo si izbrali proces frezanja z oblikovnim krogelnim frezalom. Z raziskavami smo dokazali, da je možno nadomestiti proces brušenja s procesom frezanja. 
Površina vseh izdelanih vzorcev je bila predhodno skenirana s tri-razsežnim optičnim skenerjem. S skeniranjem se je zagotovil oblak točk, na podlagi katerega sta se v nadaljevanju disertacije izračunala srednji aritmetični odstopek navarjenega profila Ra, največja višina izbočin Rp in debelina navarjenih plasti. 
 Za ugotavljanje debeline navarjenih plasti se je izdelal uporabniški vmesnik za merjenje debeline in analizo navarjenih plasti. S pomočjo izračunov se je v nadaljevanju izračunala minimalna potrebna globina frezanja z oblikovnim krogelnim frezalom, ki je potrebna, da dobimo poobdelano površino navarjenih plasti. Vsi vzorci, ki so bili obdelani s frezanjem, so imeli končno kvaliteto površine stopnje N6 oziroma boljšo.
Seveda je izbira rezalnih parametrov za poobdelavo navarjenih plasti gradientnih materialov s procesom frezanja ključnega pomena. Zato je pomembno, da poznamo trdoto materiala, njegovo kemijsko sestavo in pripadajoče mehanske lastnosti. Le-te so v veliki meri odvisne od predhodno izbranih parametrov stroja za navarjanje.
Tekom raziskave pridobljeni rezultati so bili shranjeni v namensko izdelano podatkovno bazo. Ta je uporabniku prijazna in mogoča hiter pregled osnovnih podatkov o materialu, pregled izmerjenih rezalnih sil pri izbranih rezalnih pogojih in grafično primerjavo izmerjenih rezalnih sil pri različnih rezalnih parametrih.
Celotna raziskava doktorske disertacije zajema predstavitev problema, osnove delovanja stroja za lasersko navarjanje in seveda vrsto preizkusov, kjer se je skenirala površina navarjenih slojev, izračunala pripadajoča hrapavost in valovitost površine in seveda vršila nadaljnja obdelava navarjenih plasti gradientnih materialov s procesom frezanja.</dc:description><dc:publisher>[T. Irgolič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-29 15:31:09</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>55133</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
