<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=55208"><dc:title>Sodelovanje učiteljev in staršev na področju vzgojno-disciplinske problematike</dc:title><dc:creator>Žužek,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pšunder,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Sodelovanje učiteljev in staršev</dc:subject><dc:subject>formalne/neformalne oblike sodelovanja</dc:subject><dc:subject>neprimerno vedenje</dc:subject><dc:subject>vzroki neprimernega vedenja</dc:subject><dc:subject>disciplinske strategije.</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej opredelili pojem vzgoje in izobraževanja, v nadaljevanju pa se osredotočili na družino (starše) in šolo (učitelje). Šola je namreč prostor, v katerem otroci prav tako kot doma oblikujejo svojo osebnost z različnimi znanji, izkušnjami, stališči, vrednotami in vzorci vedenja. Medsebojna povezanost učiteljev in staršev v skrbi za dobrobit otroka je posledično zelo pomembna, zato smo v nadaljevanju opredelili pomen sodelovanja med učitelji in starši, načine vzpostavljanja njihovih medsebojnih odnosov, posredne in neposredne oblike sodelovanja, ter težave, s katerimi se ob sodelovanju s starši srečujejo učitelji. Najpogostejši razlog za srečevanje učiteljev in staršev je obravnava vzgojno-disciplinske problematike in učnih težav otrok. Mi smo se osredotočili na vzgojno-disciplinsko problematiko. V okviru tega smo podrobneje preučili oblikovanje osebnostno zrelega posameznika, kar pomembno vpliva na konstruktivno reševanje težav, ter opredelili oblike neprimernega vedenja in možne vzroke zanj. Prepoznavanje slednjih je namreč nujno za obravnavo vzgojno-disciplinskih težav ter za vzpostavljanje discipline v razredu. Disciplina v smislu vzpostavljanja reda je potrebna za uresničevanje ciljev, ki so v šolskem prostoru še kako pomembni. Iz tega razloga smo pozornost namenili tudi korektivnim in preventivnim disciplinskim strategijam. Omenjene vsebine smo preučevali tudi v empiričnem delu, kjer smo iskali razlike v stališčih glede na status (učitelji in starši) ter vzgojno-izobraževalna obdobja respondentov. Osredotočili smo se na stališča učiteljev in staršev glede odgovornosti in medsebojnega sodelovanja pri vzgojno-disciplinski problematiki, na pogostost različnih oblik vključevanja staršev v izobraževanje otrok, na vpliv različnih dejavnikov na neprimerno vedenje otrok ter na učinkovitost različnih disciplinskih strategij v razredu. V odgovorih respondentov so se pokazale nekatere statistično značilne razlike.</dc:description><dc:publisher>[B. Žužek]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-10-06 15:41:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>55208</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>