<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=55247"><dc:title>POUČEVANJE SLOVENŠČINE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI NA REDNIH OSNOVNIH ŠOLAH V PREKMURJU</dc:title><dc:creator>Sobočan,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulko,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poučevanje</dc:subject><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>redne osnovne šole</dc:subject><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>učitelji.</dc:subject><dc:description>Za sodobno družbo velja oznaka »učeča se družba«, saj nas tehnološki, družbeni in drugi napredki silijo v to, da se nenehno učimo, izobražujemo in nadgrajujemo svoje znanje, sposobnosti ter veščine.  	
Ob tem sprejemamo nove načine učenja, odprti smo za nove smernice, ki jih prinašajo spremembe vzgojno-izobraževalnega sistema in novosti, ki so povezane z učenjem in s poučevanjem. V ta okvir vsekakor sodijo spremembe na področju vzgoje in izobraževanja – od tistih najosnovnejših: kdo vse je vključen v proces vzgoje in izobraževanja na rednih osnovnih šolah, do kompleksnejših – kako posredovati učno snov, da bo razumljiva vsakemu učencu, ne glede na njegove sposobnosti in primanjkljaje, ki jih morebiti ima. 
S pričujočim magistrskim delom želimo približati problematiko posebnih potreb v vzgoji in izobraževanju, saj je v zadnjih dveh desetletjih prišlo do korenitih sprememb oziroma se te še vedno dogajajo. 
V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljena teoretična dejstva, definicije in značilnosti, ki se dotikajo tematike otrok s posebnimi potrebami in poučevanje te populacije. 
V empiričnem delu pa so predstavljeni izsledki in analiza anket, ki smo jo opravili med učitelji slovenskega jezika na rednih osnovnih šolah v Prekmurju. Z anketnim vprašalnikom  želimo približati problematiko poučevanja otrok s posebnimi potrebami in s tem potrditi ali ovreči predhodno zastavljene hipoteze. Ob začetku pisanja magistrskega dela smo si namreč zastavili hipoteze, da učitelji na delo z otroki s posebnimi potrebami niso pripravljeni v zadostni meri, da si želijo dodatnih izobraževanj na to tematiko, da jih tovrstno načrtovanje dela in realizacija dodatno obremenjujeta ter da si želijo sodelovanja z ostalimi strokovnimi delavci. 
Želimo opozoriti na to, da so učitelji ob novi šolski paradigmi – inkluziji, ki predvideva vpis otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole, ostali na razpotju, brez ustreznih kompetenc, izobraževanj in usposabljanj. V času njihovega visokošolskega izobraževanja namreč niso bili deležni posebnega izobraževanja, ki bi jim bilo v pomoč pri delu z otroki s posebnimi potrebami.</dc:description><dc:publisher>[L. Sobočan]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-10-12 10:54:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>55247</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
