<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=55282"><dc:title>SINTEZA FLEKSIBILNIH TOPLOTNO INTEGRIRANIH CELOTNIH OBMOČIJ PROCESOV</dc:title><dc:creator>Zirngast,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kravanja,	Zdravko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček,	Lidija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>: matematično programiranje</dc:subject><dc:subject>TransGen</dc:subject><dc:subject>toplotna integracija</dc:subject><dc:subject>integracija celotnega območja</dc:subject><dc:subject>fleksibilnost</dc:subject><dc:subject>rekonstrukcija obratov</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo analizirali in s supertrukturnim pristopom poiskali predloge za rekonstrukcijo omrežij toplotnih prenosnikov za posamezne obrate in več obratov oz. celotna območja ob upoštevanju spremenljivih obratovalnih pogojev. Za posamezne obrate in celotna območja smo z namenom znižanja porabe energije ob upoštevanju nedoločenih obratovalnih pogojev temperature, pretokov in sestav vhodnih surovin najprej s programom TransGen ugotavljali potencial za zmanjšanje energije. Nato smo s postopkom matematičnega programiranja s programom TransGen predlagali modifikacije za zmanjšano porabo energije v posameznih obratih in celotnih območjih. Z uporabo multiperiodnega modela smo za dane scenarije za modifikacije pridobili fleksibilne rešitve. Z metodo Monte Carlo smo za podatke ob spremenljivih obratovalnih pogojih  procesov in celotnih območij procesov pridobili pričakovane in nominalne vrednosti spremenljivk in njihove frekvenčne in kumulativne porazdelitve.
Na štirih primerih smo analizirali potencial zmanjšanja porabe pogonskih sredstev v odvisnosti od števila modifikacij in izračunali ekonomsko upravičenost. V vseh primerih smo ugotovili precejšen potencial za zmanjšanje energije: v prvem primeru 21 %, v drugem 17,4 %, v tretjem 75,9 % in v četrtem primeru 72,4 %. Poraba pogonskih sredstev se skoraj linearno zmanjšuje v odvisnosti od števila modifikacij, dobiček pa se s številom modifikacij povečuje. Doba vračanja je v vseh primerih manjša od enega leta: v prvem primeru znaša 2,4 mesece, v drugem 3 mesece, v tretjem 3,6 mesecev in v četrtem 7,8 mesecev.</dc:description><dc:publisher>[K. Zirngast]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-10-14 16:12:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>55282</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
