ODNOS OSNOVNOŠOLCEV DO POUKA SLOVENŠČINELipošek, Špela (Avtor) Pulko, Simona (Mentor) pouk slovenščinepriljubljenosttežavnostšolski predmetiučenciodnosstališčaosnovna šolaV diplomskem delu je obravnavan pouk slovenščine v osnovni šoli in njegova priljubljenost med učenci. Diplomsko delo temelji na teoretičnih spoznanjih in izvedbi ankete, analize ter primerjave rezultatov z izsledki drugih raziskav. Namen raziskave v okviru diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je odnos osnovnošolcev od 6. do 9. razreda izbrane osnovne šole do šolskega predmeta slovenščina, kako težaven se jim zdi, koliko učencev z veseljem obiskuje pouk slovenščine in kolikšnemu deležu učencev se zdijo učne ure in način poučevanja slovenščine zanimivi in raznoliki. Prav tako smo želeli raziskati, kako uspešni so učenci pri slovenščini, kako ocenjujejo zahtevnost in priljubljenost dveh osnovnih prvin pouka slovenščine – književnosti in jezika, različnih vrst preverjanja in ocenjevanja znanja, dejavnosti in vsebin pri pouku slovenščine (govorni nastopi, šolski spisi, slovnične vaje, učenje pesmi, obravnava književnih del, poezija, proza, dramatika …) ter kam na lestvico priljubljenosti učenci uvrščajo različne učne pripomočke in gradivo, ki jih uporablja njihov učitelj slovenščine. Zanimalo nas je, ali se pri pouku slovenščine učenci soočajo s težavami in katere so najpogostejše, koliko jih obiskuje dodatni oziroma dopolnilni pouk slovenščine ter koliko časa učenci posvetijo domačemu delu in učenju slovenščine ter pripravi na nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine v 6. in 9. razredu. Ugotoviti smo želeli tudi, kolikšnemu deležu učencev se zdi ocena pomembna in najti vzroke za to ter koliko učencev se zaveda pomena znanja, pridobljenega pri pouku slovenščine, za nadaljnji uspeh v življenju. S primerjavo podatkov smo pri anketnih vprašanjih, kjer se nam je to zdelo relevantno, preverili, ali se pojavljajo razlike med spoloma, starostjo in uspešnostjo učencev pri slovenščini. V empiričnem delu so tako predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov za učence. Rezultati so pokazali, da je predmet slovenščina med učenci srednje priljubljen, prav tako ga večina učencev ocenjuje kot srednje težavnega. Večina učencev rada obiskuje pouk slovenščine, učne ure pa se jim zdijo zanimive in raznolike. Ugotovili smo, da so učenci bolj naklonjeni književnemu kakor jezikovnemu pouku in ustnemu preverjanju in ocenjevanju znanja slovenščine v primerjavi s pisnim. Izkazalo se je, da večina anketiranih učencev med najtežje dejavnosti pri pouku slovenščine uvršča učenje pesmi na pamet, med najlažje pa govorne nastope, ki se jim zdijo tudi najbolj zanimivi. Nasprotno pa se učencem najmanj zanimiva zdi obravnava slovnice oziroma slovnične vaje. Analiza je pokazala, da se slaba tretjina učencev pri pouku slovenščine sooča s težavami, najpogostejše med njimi so težave z razumevanjem in učenjem slovnice. Večina anketirancev zavzema stališče, da je ocena pri slovenščini pomembna, saj veliko učencev slabo oceno vidi kot oviro na poti do vpisa na želeno srednjo šolo, prav tako pa se v veliki meri zavedajo, da je slovenščina naš materni jezik in ga je zato treba dobro poznati in pravilno uporabljati. Učenci cenijo pomen znanja, pridobljenega pri pouku slovenščine, ki je pomembno za nadaljnji uspeh v življenju, npr. pri nadaljnjem izobraževanju, opravljanju poklica, v komunikaciji in medosebnih odnosih ipd. Podatki ankete so pokazali, da le slaba tretjina učencev obiskuje dodatni ali dopolnilni pouk slovenščine, učenci pa domačemu delu in učenju slovenščine v povprečju namenijo 1−3 ure na teden; dobra četrtina učencev temu ne nameni nič časa. Med učnimi gradivi oziroma pripomočki, s katerimi se srečujejo pri pouku slovenščine, so učencem najbolj všeč sodobni učni pripomočki (računalnik ter avdio-vizualna sredstva), medtem ko so nenaklonjenost izkazali do tradicionalnih učnih pripomočkov in gradiv (grafoskop, delovni listi, plakat, delovni zvezek).[Š. Lipošek]20152015-10-16 23:00:34Diplomsko delo55302sl