<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=55401"><dc:title>OCENA KAKOVOSTI VODIJ TIMA NA INTENZIVNEM ODDELKU</dc:title><dc:creator>Podsedenšek,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Voga,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstvo</dc:subject><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>negovalni tim</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo zaposlenih</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Za najboljši možni izid zdravljenja življenjsko ogroženih  pacientov je potreben tim, v katerem so vsi zaposleni visoko strokovno usposobljeni, vodje pa odlikujejo sposobnosti načrtovanja, organiziranja in nadzorovanja dela, pa tudi motiviranja, komuniciranja in konstruktivnega reševanja problemov. Hkrati morajo biti tudi zanesljivi, primerno čustveno inteligentni in imeti razvito empatijo, saj naj bi bili vzor ostalim zaposlenim. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je kakovost vodij in vodenja na Oddelku za intenzivno interno medicino.
Metodologija raziskovanja: V magistrskem delu je uporabljena kvantitativna metodologija. Vzorec raziskave predstavljajo vsi zaposleni na Oddelku za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje, (14 v negovalnem timu, 9 vodij negovalnih timov in 6 zdravnikov). Anketiranje je bilo anonimno, sodelujoči so  izpolnjene ankete oddajali v spletnem obrazcu Google Forms. Podatki so bili statistično analizirani s pomočjo programa SPSS 13.0 (SPSS inc., Chichago, IL, USA) z metodami:  enosmerne analize variance, t-testom za dva neodvisna vzorca, t-testom za odvisna vzorca in  Hi-kvadratnim testom, glede na naravo spremenljivk. Statistično pomembna razlika je bila opredeljena pri stopnji p&lt;0,05. Raziskovali smo februarja 2015.
Rezultati: Za zaposlene je najpomembnejša veščina vodenja organizacija dela. Med lastnostmi, ki so pomembne pri vodjih so: zanesljivost in samokritičnost, najvišje pa ocenjujejo poštenost, odgovornost in zanesljivost vodij. Večina zaposlenih je na delovnem mestu najbolj zadovoljna s samim delom. Med motivacijskimi dejavniki, na katere vodje ne morejo vplivati (plača in delovni pogoji), so zaposleni na delovnem mestu najmanj zadovoljni s plačo; med tistimi, na katere imajo vodje vpliv, pa z vzdušjem v timu. Večina meni, da vodje timov ustrezno vodijo in nadzirajo delo, pri vodjih so visoko ocenili tudi nekatere druge lastnosti, ki odlikujejo dobre vodje.
Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da so veščine in lastnosti, ki so - po mnenju  zaposlenih - potrebne za dobro vodenje, pri vodjih timov dobro izražene, zato menimo, da lahko kakovost vodenja ocenimo kot precej dobro. Relativno nizko zadovoljstvo z vzdušjem v timu bi lahko izboljšali z ustrezno komunikacijo in z ukrepi, s katerimi bi izboljšali delovne pogoje.</dc:description><dc:publisher>[D. Podsedenšek]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-11-03 15:25:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>55401</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
