Judje v srednjeveškem MariboruŽnider, Katja (Avtor) Ravnikar, Anton (Mentor) JudjeEvropasrednji vekgospodarstvoMariborJudjeV magistrskem delu Judje v srednjeveškem Mariboru so opisane značilnosti Judov, njihova naselitev, način življenja in njihov pomen za gospodarstvo srednjeveške Evrope. Podrobneje so opisani Judje v srednjeveškem Mariboru, ki so se na področje današnjega Maribora naselili v trinajstem stoletju in tukaj ostali vse do izgona, leta 1497. Živeli so v getu, ki je obsegal današnjo Židovsko in Ključavničarsko ulico ter sosednje dele novega Glavnega trga, Tattenbachove in Vetrinjske ulice, to je južno-vzhodni del tedanjega obzidanega mesta. Živeli so v skladu z judovskimi pravili, in sicer so opravljali božjo službo v sinagogi, ter živeli v sožitju s krščanskimi someščani. Prav zaradi slednjega jim ni bilo treba nositi judovskih oznak kot Judom v ostalih srednjeveških mestih po Evropi. Ukvarjali so se z denarnimi posli (mnogi med njimi), in zato sčasoma postali nepriljubljena skupina. Po ukazu Maksimilijana I. (1459 – 1519) so morali šestega januarja 1497 zapustiti Maribor. Mnogi so se naselili v dunajsko Novo Mesto in Neukirchen, nato pa so se preselili na Gradiščansko v Željezno (Eisenstadt) in severovzhodno Spodnjo Avstrijo (Marchegg). Da so Judje živeli v Mariboru, še danes pričajo mnoge zgradbe (na primer sinagoga), poimenovanje ulice (Židovska ulica), priimki današnjih Mariborčanov, ter številni materialni viri, ki jih danes hranita mariborski mestni muzej in mestni arhiv.[K. Žnider]20152015-11-09 10:44:50Magistrsko delo/naloga55441sl