ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA IN OBDAVČITEV ODPRAVNINŠtaher, Irena (Avtor) Podgorelec, Peter (Mentor) odpoved delovnega razmerjaodpravninadohodninaobdavčitev.Po Zakonu o delovnih razmerjih imamo različne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. To so: prenehanje s potekom časa za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, prenehanje s smrtjo delavca ali delodajalca-fizična oseba, prenehanje s sporazumom, prenehanje z redno ali izredno odpovedjo, prenehanje s sodbo sodišča, prenehanje po samem zakonu, v primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in prenehanje v drugih primerih, ki jih določa zakon. Za vsak način prenehanja pogodbe pa mora biti izpolnjen določen pogoj oziroma mora biti določen vzrok, da ga lahko delodajalec poda. Delojemalec dobi odpravnino samo v določenih primerih prenehanja (razen če gre za izjemo): pri Prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri redni odpovedi iz poslovnega razloga, pri redni odpovedi iz razloga nesposobnosti, pri odpovedi v primeru, da je podjetje v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave ter v primeru izredne odpovedi s strani delavca. Dobljena odpravnina se ne všteva v dohodnino, če je bila prejeta v višini, ki jo določa Zakon o delovnih razmerjih v 108. členu oziroma, če ne presega 10-kratnika osnove.[I. Štaher]20152015-11-12 09:44:54Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga55475sl