<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=55568"><dc:title>ZADOVOLJSTVO PACIENTOV Z ZDRAVSTVENO OSKRBO V URGENTNEM KIRURŠKEM BLOKU</dc:title><dc:creator>Mikl,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnkihar,	Majda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šostar-Turk,	Sonja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Dušan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pacient</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>pravice in dolžnosti.</dc:subject><dc:description>Zadovoljstvo pacienta z zdravstveno oskrbo je cilj zdravstvenega osebja in se kaže kot rezultat kakovostno opravljene zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo zadovoljstva pacientov z oskrbo v Urgentnem kirurškem bloku.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo 230 pacientov, oskrbljenih v Urgentnem kirurškem bloku. Postopki zbiranja podatkov so temeljili na kvantitativni tehniki anketiranja z vprašanji zaprtega tipa. Za analizo podatkov smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno distribucijo ter z grafičnim in tabelnim prikazom.
Rezultati raziskave so pokazali, da so  pacienti v Urgentnem kirurškem bloku zadovoljni z zdravstveno oskrbo. 59 % vseh anketiranih je zdravstveno oskrbo, ki so je bili deležni v okviru obravnave ocenilo s 5. Ugotovili smo tudi, da obstaja starostna razlika v oceni zadovoljstva anketirancev in tako potrdili postavljeno hipotezo (p&lt;0,001).
Rezultat kakovostno opravljene zdravstvene oskrbe je zadovoljen pacient. Lepa beseda in prijazen pogled pozitivno vplivata na počutje pacienta in s tem pozitivno delujeta na njegovo vrednotenje zdravstvene oskrbe. Urgenca je kraj, kjer se zaposleni srečujemo s poškodovanci vseh starostnih skupin, z različnimi poškodbami, v veliko primerih s poškodbam pridruženimi bolezenskimi stanji in življenjsko ogroženimi poškodovanci. Poškodovanci pridejo nenapovedano in so na obravnavo nepripravljeni, zato se posledično pri nekaterih pokažejo negativna čustva, kot so strah, jeza in negotovost. Zdravstveno osebje mora znati pokazati veliko empatije, saj le tako lahko občuti to, kar v dani situaciji občuti pacient in s tem pozitivno vpliva na njegovo počutje, kar pa pripomore k večjemu zadovoljstvu z zdravstveno oskrbo.</dc:description><dc:publisher>[S. Mikl]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-11-27 12:25:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>55568</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>