<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=55603"><dc:title>Preverjanje asimetrije meljakov pri bandikotah, rodu Nesokia in Bandicota</dc:title><dc:creator>Prapertnik Drnovšek,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Janžekovič,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kryštufek,	Boris	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klenovšek,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bandicota</dc:subject><dc:subject>Nesokia</dc:subject><dc:subject>geometrijska morfometrija</dc:subject><dc:subject>nihajoča asimetrija</dc:subject><dc:subject>program MorphoJ</dc:subject><dc:subject>program tpsUTIL</dc:subject><dc:subject>program tpsDIG2</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo s pomočjo metode geometrijske morfometrije in statistične analize preverjali variabilnost in asimetrijo meljakov zgornjih čeljusti pri bandikotah. Na treh meljakih levega in desnega zobnega niza smo izvajali morfometrične meritve z določanjem oslonilnih točk. V morfometrični obravnavi analiziramo velikost in obliko objektov ločeno. Analizirali smo 82 zgornjih čeljusti z meljaki, petih vrst bandikot, in sicer Bandicota bengalensis, B. indica, B. savilei, Nesokia indica in N. bunniiii. Vsem meljakom vsakega objekta posebej smo določili po 36 oslonilnih točk.

Postopki priprave za izračun simetričnosti leve in desne polovice meljakov smo predstavili z različnimi postopki manipulacije s podatki in jih razporedili v šest ključnih korakov. Ti so v nalogi podrobno podani opisno in slikovno. 

Vrednosti osnovnih meritev smo z uporabo Prokrustove analize poravnali v skupno izhodišče in standardizirali, metoda pa osnovno variabilnost razstavi na velikost (centroidna velikost) in obliko (Prokrustove koordinate). 

Večino morfološke variabilnosti v obliki smo strnili s statistično metodo analize glavnih komponent (PCA – Principal Component Analysis). Prvi dve glavni komponenti sta razložili dobrih 55 % celotne morfološke variabilnosti, prvih pet glavnih komponent 72,8 % ter prva glavna komponenta kar 42 % morfološke variabilnosti.

Za test razlik v velikosti in obliki med levo in desno stranjo meljakov smo uporabili analizo variance Procrustes ANOVA. Ugotovili smo, da so individualne razlike med osebki tako v velikosti kot obliki bistveno bolj izrazite, kot so razlike med levo in desno stranjo meljakov istega osebka.</dc:description><dc:publisher>[I. Prapertnik Drnovšek]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-12-02 17:03:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>55603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
