<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=55736"><dc:title>Primerjava dohodninskih ureditev v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji, v luči načela davčne pravičnosti</dc:title><dc:creator>Petre,	Boris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škof,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Toplak,	Jurij	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>dohodnina</dc:subject><dc:subject>družinska dohodnina</dc:subject><dc:subject>dohodninske olajšave</dc:subject><dc:subject>maksimiranje družinskega prihodka.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se ukvarja z vprašanjem pravičnosti veljavnih dohodninskih zakonodaj v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. S pomočjo davkov izvaja država vertikalno in horizontalno porazdelitev in prerazdelitev dohodka in s tem zagotavlja svojo socialno naravnanost. Država naj bi s pomočjo javnih financ in politične ekonomije poskrbela za ekonomsko blaginjo vseh državljanov. Jedro magistrskega dela je namenjeno proučevanju maksimalnega neto družinskega prihodka v vseh treh državah, ki ga določajo dohodninske olajšave in socialni transferji. Na podlagi analiz se delo zaključi z ugotovitvijo, da slovenska dohodninska zakonodaja zaradi izpolnjevanja zahteve po administrativni enostavnosti odstopa od  načela pravičnosti. Zaradi neprimerne porazdelitve dohodninskih razredov so namreč močno obremenjeni tudi zavezanci s povsem povprečnimi dohodki.</dc:description><dc:publisher>[B. Petre]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-12-21 14:38:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>55736</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>