Starostne razlike v samoregulaciji učenjaBakračevič, Karin (Avtor) Licardo, Marta (Avtor) samoregulacijametakognicijastarostne razlikeučenciučenjemladostnikiVprašalnik metakognitivnihkognitivnih in motivacijskih strategij (MSLQ)Naloge verbalno-logičnega razmišljanjaV pričujoči raziskavi smo želeli preučiti razvoj različnih področij samoregulacije v obdobju mladostništva in zgodnje odraslosti. Študija je vključevala učence v zaključnih razredih osnovne šole, stare 14-15 let, gimnazijce, stare 17-18 let, in študente, stare 22-23 let. Za pridobivanje informacij o kognitivni, metakognitivni in motivacijski samoregulaciji pri učenju smo uporabili Vprašalnik metakognitivnih, kognitivnih in motivacijskih strategij (Motivated Strategies for Learning Questionnaire MSLQ; Pintrich, 1991). Merili smo tudi metakognitivno točnost ob reševanju problemov. Le-ta naj bi nakazovala dejansko zmožnost metakognitivne samoregulacije. Rezultati so med starostnimi skupinami pokazali naslednje razlike: zaznana sposobnost samoregulacije je glede na skupino osnovnošolcev v obdobju srednjega šolanja upadla in nato zopet narasla v obdobju študija. Omenjena tendenca se ni pokazala v meritvi metakognitivne točnosti, pri kateri smo beležili izboljšanje skozi celotno raziskovano obdobje. Pokazale so se tudi zanimive razvojne razlike med spoloma: razlike v zaznani zmožnosti samoregulacije med fanti in dekleti so bile veliko večje v obdobju zgodnjega mladostništva (osnovnošolci), nato so se z naraščajočo starostjo zmanjšale (skupina srednješolcev) in v obdobju poznega mladostništva oziroma zgodnje odraslosti (skupina študentov) so razlike praktično izginile. Razlog za to lahko najverjetneje iščemo v različni hitrosti razvoja samoregulacije med fanti in dekleti.20112015-12-21 16:11:20Članek v reviji55990sl