<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=56280"><dc:title>Dejavniki učinkovitega presejanja raka debelega črevesa in danke</dc:title><dc:creator>Dajčman,	Davorin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:description>Izhodišča. V zadnjem času za celotno svetovno populacijo hitro raste pomen presejalnega testiranja raka debelega črevesa in danke, kar je vse bolj pomembno tudi za slovensko družbo. Kljub temu, da se prebivalstvo našega družbenega okolja vse bolj zaveda nevarnosti raka prebavil, ni mogoče pričakovati, da se bodo vsi tisti z večjim tveganjem za nastanek raka danke in debelega črevesa testirali na lastno pobudo. K temu jih lahko spodbudi le zdravnik ali širša preventivna akcija zdravstvene službe. Pomen presejalnih testov za raka danke in debelega črevesa hitro narašča. Opažamo pa, da se smernice presejanja ne izvajajo v želeni meri, zato lahko v posameznih družbenih okoljih pričakujemo različno stopnjo presejanosti bolnikov. Da bi preprečili takšne razlike, se morajo v programe odkrivanja bolezni vključiti tako širša družba kot politika zdravstvene dejavnosti in zagotavljanja sredstev. Posebnost presejalnih metod za raka danke in debelega črevesa je v tem, da imamo na razpolago več testov z različno znanstveno podprto občutljivostjo. Zaključki. Ker želimo s presejalnimi testi izboljšati zgodnje odkrivanje te oblike raka, za katerega je značilna boljša napoved izida in manjša umrljivost, morajo smernice načrtnega odkrivanja novih bolnikov vsebovati jasna pojasnila o nevarnostih nepoznavanja pomena presejanja ali njegovega nedoslednega izvajanja za skupino prebivalstva z zvečanim tveganjem. Presejalni testi morajo bili enostavni, lahko dosegljivi in varni. Najpomembnejši so pregled blata na prikrito krvavitev, endoskopska sigmoidoskopija ali kolonoskopija in radiološka preiskava z barijevim kontrastom. Udejanjenje preventivnih presejalnih testiranj je večinoma odvisno od ustrezne organiziranosti zdravstvene dejavnosti na eni strani in politike zdravstvenih zavarovalnic na drugi strani.</dc:description><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2015-12-21 17:02:31</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>56280</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
